Rajko Šugman je slovenski športni pedagog in organizator športa. Je redni profesor na Fakulteti za šport v pokoju in zaslužni profesor Univerze v Ljubljani. Bil je podpredsednik Okrajne zveze za telesno kulturo Ljubljana, predsednik Gimnastične zveze Slovenije, predsednik IO TKS Slovenije, predsednik Skupnosti jugoslovanskih fakultet za telesno kulturo, član Komiteja ICSSPE »Šport in prosti čas«, član Komiteja za raziskovalno delo (CDSR) pri Komiteju za razvoj športa Sveta Evrope v Strasbourgu, član predsedstva ZTKO Slovenije in Jugoslavije, predsednik Športne zveze Slovenije, član iniciativnega odbora za ustanovitev Olimpijskega komiteja Slovenije in Slovenske olimpijske akademije ter slednje osem let njen direktor, dekan Fakultete za šport in prorektor Univerze v Ljubljani. To je le del njegovih aktivnosti na področju slovenskega športa.
Na kaj pomislite, ko slišite za ime Levstikova pot?
Najprej pomislim na Levstika in njegovo Popotovanje od Litije do Čateža; potem na dolgoletnega organizatorja poti Rudija Bregarja; na prehojeno težko pot v blatu in snegu, vendar polne radosti ob stojnicah in prijaznih ljudeh in na koncu na pokojnega brata Zlatka, ki je s svojim nastopom na Čatežu požel gromozanski aplavz.
Levstik je dejal: »Zdanja leta se med nami premalo čisla leposlovje in sploh umotvorje. To izvira od tod, ker je pozornost vsega sveta obrnjena v velika politična vprašanja«. In pravi še nadalje, da »je vsa Evropa tako grozovito mrzla in kakor mrlič brezčutna za vse, kar človeku plemeniti duh in srce…«. Je bil Fran Levstik prerok Evrope?
»Trd bodi, neizprosen mož jeklen…«
Se Slovenci dovolj odločno bojujemo za slovenski jezik in kulturno samoohranitev? Znamo dovolj ceniti svoj jezik?
Kaj je to: bremza, cool, cao, fool, fizkultura, hamer, by, gremo v life, šrauf, treking… Ali res ne znamo ceniti svojega jezika? »Narod si bo pisal sodbo (obstoj) sam, ne frak mu je ne bo in ne talar…«.
Slovenci smo, pravijo, pohodniški narod. Levstikova pot je prva pohodniška pot, ki je nastala na osnovi neke literarne predloge, nekaj let kasneje so odprli tudi Jurčičevo pot iz Višnje Gore do Muljave. Si šport in kultura lahko podajati roki?
Zgodovinsko dejstvo od antike dalje je, da sta bila kultura in šport tesno povezana oz. da je bil šport (v današnjem pomenu besede) sestavni del splošne omike. Pri nas še posebno v dobi Čitalništva, o čemer je pisal tudi Levstik. Danes je šport sestavni del nacionalne kulture v širšem pomenu besede slehernega naroda tako z vidika vrhunskih dosežkov kot z vidika športa kot življenjske potrebe vsakega človeka.
Vaše osebno sporočilo pohodnikom, ki že 30 let premagujejo pot med Litijo in Čatežem?
Čudovito! Negujmo vsako pohodništvo, še posebej tisto, ki sloni na kulturno-zgodovinskih koreninah naroda kot npr. Pohod po poteh tovarištva in spominov, Levstikova pot…
(november 2016)