Pohodništvo - množični pohod

INFORMACIJE ZA MEDIJE (2019)

Spoštovani mediji!

Več kot 30 let nas spremljate na popotovanjih po Levstikovi poti. Spremljali ste nas v dobrem in slabem, v snegu in dežju in za ves trud pri obveščanju o tej najmnožičnejši pohodniški prireditvi v Evropi, ki je nastala na podlagi neke literarne predloge, se vam iskreno zahvaljujemo. Hkrati pa vas prosimo za objavo informacij tudi letos. V nadaljevanju vam posredujemo nekatere ključne informacije, vse podrobnosti pa najdete tudi na naslovu www.levstik.si oziroma natančneje http://levstik.si/pohod/.

33. popotovanje po Levstikovi poti bo v soboto, 9. novembra 2019,s startom med 6. in 9. uro v Litiji ali Šmartnem pri Litiji.

Zgodovina Levstikove poti sega v petdeseta leta 19. stoletja, ko je po poti s svojimi študenti hodil prof. dr. Anton Slodnjak, njegovo delo je nadaljeval prof. dr. Matjaž Kmecl, danes pa s študenti hodi prof. dr. Miran Hladnik. Prav dr. Matjaž Kmecl je pred dobrimi tremi desetletji pomagal s svojimi neprecenljivimi nasveti pri določanju, označevanju in idejni zasnovi Levstikove poti, po kateri se zdaj že več kot 30 let drugo soboto v novembru odpravljajo številni pohodniki iz Slovenije in tujine.

Levstikova pot je nastala na osnovi Levstikovega literarnega spisa leta 1987, ko se je na pot odpravilo 397 popotnikov iz vseh koncev Slovenije. Običajno se pohoda udeleži med 15.000 in 20.000 pohodnikov iz cele Slovenije in tujine, če je kolikor toliko lepo vreme. Udeleženci pa prihajajo tudi iz tujine. Čeprav točne evidence ne vodimo, pa smo se pogovarjali z udeleženci iz Italije, Avstrije, Hrvaške, Nemčije, Nizozemske, Belgije, Francije, ameriškega Teksasa, Argentine… Med drugim je bila pred dolgimi leti na pohodu tudi celotna japonska skakalna reprezentanca s pokojnim Bogdanom Norčičem na čelu.

Slovenci zelo radi hodimo, nad tem se čudijo tudi nekateri tujci. Obenem je to največji pohod v tem delu Evrope ob zaključku poletne pohodniške sezone, vse skupaj pa sovpada z Martinovim, ko se po stari šegi mošt spremeni v vino. Predvsem pa gre za lepo pokrajino, kjer doživimo lepote Slovenije v malem, od sodobnega mestnega prebivalstva do neverjetno prijaznih kmetov na domačijah na prehodu med zasavskim hribovjem in dolenjskim gričevjem. Pomemben vidik je tudi nekomercialnost in nepolitičnost prireditve.

Prof. dr. Matjaž Kmecl je ob priložnosti na vprašanje, kaj pomeni tedanji Levstikov literarni program, dejal:

»Kot zgodovinsko in motivacijsko dragocenost. Poglejte, kolikšno množico ste s svojim dragocenim delom uspeli pritegniti na Levstikovo pot! Ne gre samo za pohodništvo – ‘dodana vrednost’ je v tem primeru tudi izkaz pripadnosti neki skupnosti in njeni kulturi. Njeni zgodovini, s tem pa tudi njeni sedanjosti in prihodnosti. Levstik je – v današnjem žargonu rečeno – neke vrste peticija, ki jo pohodniki podpisujejo s svojo hojo od Litije do Čateža (in še malo naprej).«

Posebnost Levstikove poti je tudi v lično oblikovanih tablah, kjer lahko pohodniki na 80 tablah, tako po severni kot južni trasi, po odlomkih preberejo celoten izvirni Levstikov potopis. Obenem pa prek obvestilnih tabel pohodnike opozarjamo na ohranjanje narave. V zadnjih nekaj letih smo začeli zasajati Levstikov sadovnjak. Na posameznih točkah ob poti zasajamo predvsem stare sorte slovenskega sadja, kjer spet na obvestilnih tablah predstavimo te sorte z namenom, da bi ljudje poskrbeli za samooskrbo in si tudi doma zasadili čim več sadnih dreves.

Pot je označena prek celega leta in ljudje se lahko podajajo nanjo vseh 12 mesecev. V vsakem letnem času je zanimiva. Pričeti je moč na kateri koli točki Levstikove poti, če je celotna 22 km za marsikoga predolga pot. Prof. dr. Janez Bogataj mi je že pred skoraj tremi desetletji dejal, da je to Slovenija v malem, ki jo lahko tujcem pokažemo v svoji pravi podobi. Seveda ne z nekim masovnim turizmom, zgolj za sladokusce.

Tudi zaradi Levstikove poti se je na tem območju v marsičem spremenilo življenje ljudi. Živijo z Levstikovo potjo, nastajajo nova kulturna in vinogradniška društva, zbirajo se etnološka gradiva, pripravljajo razstave, kulturne in športne prireditve. Osnovni cilj Levstikove poti tudi v prihodnje je, da ostane takšna kot je zdaj. Da v njej in ob njej ohranjamo dediščino, naravo, izročilo… Čeprav se ne moremo izogniti sodobnemu času, pa želimo, da korak po koraku nadgrajujemo projekt. Počasi in neopazno, saj ne želimo hitrih sprememb. Tudi na ta način želimo pohodnikom omogočiti, da se tu vrnejo v preteklost, razmislijo in se spočijejo od današnjega tempa življenja.

V nadaljevanju pa še bistveni poudarki:

1. Podroben razpis popotovanja. http://levstik.si/2833

2. O prijavah na prireditvi. http://levstik.si/2944

3. Priporočamo, da se udeleženci na start pripeljejo z vlaki, ki bodo na tisto sobotno jutro dodatno okrepljeni z dodatnimi vagoni. http://levstik.si/2962

4. O parkiranju na startu. http://levstik.si/3080/

5. Kaj vse bodo ponudili domačini na domačijah in ob zidanicah. http://levstik.si/4090

6. O prevozih s cilja pohoda. http://levstik.si/3089

7. Poseben prometni režim na dan prireditve na širšem območju med Litijo in Trebnjem. http://levstik.si/3092

8. Osrednja prireditev Razhodnja bo ob 13. uri na cilju na Čatežu. http://levstik.si/3086

9. Znak popotovanja. http://www.levstik.si/upload/logo30.pdf

10. Opis Levstikove poti. http://levstik.si/3276

V nadaljevanju pa še nekaj slikovnega gradiva:
Slike in drugi grafični elementi projekta in prireditve za objavljanje …

Dodatne informacije: info@levstik.si

S spoštovanjem!

Zavod Levstikova pot
Rudi Bregar