Projekt Levstikov sadovnjak

11Zaradi vedno večjih potreb po sadju in sadnih izdelkih se pridelovalci preveč usmerjajo v nove, včasih tudi bolj rodne sadne sorte, ki dajejo večje pridelke. Pri tem pa se vedno bolj pozablja, da so stare in avtohtone sadne sorte, še posebej če so cepljene na sejancih, mnogo bolj odporne in neobčutljive na bolezni, ki ne potrebujejo pesticidov.

Vedno bolj se namreč pozablja na ekološko pridelavo sadja. Predvsem pa se trenutnega stanja ne zaveda mlada generacija in gre za družbeno odgovornost, da mlade o tem podučimo in jih zainteresiramo za bolj naravno, odgovorno in aktivno družbeno delovanje.

Obiskovalci Levstikove poti se ob pogledu na informacije o slovenskih starih sadnih sortah zavedate vrednosti neokrnjenega okolja, ki nudi številne priložnosti za kvalitetno življenje in tudi kvaliteto preživljanja prostega časa v naravi. Vizualna podoba in sistem usmerjevanja informativno usmerjevalnih tabel je oblikovan tako, da so posamezni grafični elementi jasno vidni, hitro berljivi in razpoznavni od povprečne oddaljenosti 15–20 m.

Ker na Levstikovo pot prihaja ogromno mladih, je to tudi priložnost za vzgojo in izobraževanje mlade generacije in trajnostno spodbudo za pravilen družbeni odnos do sadnih dreves oziroma širše rastlinstva nasploh.

Slovensko sadje predstavlja simbol prepoznavnosti države in odraz njenega odnosa do trajnostnega razvoja, s katerim se poskuša zagotoviti trajno in optimalno delovanje sadnih dreves, življenjskih združb rastlin in živali in njihovih življenjskih prostorov ter trajnostna raba in upravljanja s sadnimi drevesi. Sadje je v Sloveniji izrednega okoljskega, ekosistemskega, biotskega, kulturnega, zgodovinskega, asociativnega, krajinskega in zdravstvenega pomena, zato je varovanje tega bogastva razumljivo in nujno. Gre za zasajanje s slovenskimi starimi in celo avtohtonimi sortami sadja.

22Cilj našega projekta je, da na območju med Litijo (Zasavje) in Čatežem pri Trebnjem (Dolenjska) obiskovalce, pohodnike, rekreativce in ostale tudi z enotno grafično signalizacijo opozarjamo na primeren odnos do sadja in sadjarstva, na spoštovanje in občudovanje njegovih lepot in skrivnosti in navsezadnje širitev znanja ter osveščanje o njegovem neprecenljivem bogastvu. Strokovno, predvsem pa učinkovito grafično obeležene informativne table so tako v slovenski, pa tudi evropski prostor vnesle urejen informativni sistem, bonton, motivacijska opozorila ter opise sadnih vrst. Program obsega konstruiranje in izdelavo sodobno oblikovanih tabel, ki se namestijo na hrastov totem ob drevesi, da ne bi poškodovali dreves.

Tako bomo na tem območju zasadili več deset, po možnosti različnih sadnih sort, jih ustrezno zaščitili in označili z barvnimi tablami v velikosti 30×60 cm, sadna drevesa pa bodo lahko potem postala učni center za mlade sadjarje (prikaz obrezovanja, vzdrževanja, obiranja, shranjevanja, uporabe…), za obiskovalce pa so na ogled vseh 365 dni v letu, saj so zasajena neposredno ob poti.

Bookmark the permalink.

Comments are closed.