Gremo skupaj… spoznavat dediščino: Po sledeh nekdanjih mlinov

Recept za aktivnost v hudi poletni vročini: Mlinarska pot v pristnem naravnem okolju šumečih gozdov

Označena mlinarska pot se začne in konča pri Povhovem mlinu.

Označena mlinarska pot se začne in konča pri Povhovem mlinu.

Tudi v vročih poletnih dneh se lahko podamo na pohod; idealna je denimo Mlinarska pot, ki vodi ob osvežujočih potokih in v senci gozdov. Ker je dobro označena, se lahko nanjo poda pohodnik sam, mi pa smo se pridružili pohodnikom na osmem vodenem pohodu, ki so ga pripravili Športno društvo Šentanel, Krajevna skupnost Šentanel in kmetija Povh.

Gospodar Franc Naveršnik obiskovalcem rad predstavi obnovljeni in še delujoči mlin.

Gospodar Franc Naveršnik obiskovalcem rad predstavi obnovljeni in še delujoči mlin.

Na ravnici pred Povhovim mlinom na Dolgi Brdi se je v prebujajočem se sobotnem jutru zbralo približno 60 pohodnikov, od najmlajših, učencev šentanelske šole, do gostov iz Dolenjske, organizatorjev pohoda od Litije do Čateža. Mojca in Franc Naveršnik, lastnika pred desetimi leti obnovljenega mlina, sta jih prijazno pogostila, da so se okrepčani podali na peturno, mlajši pa na triurno pot v spremstvu vodnikov Planinskega društva Prevalje.

Na kmetiji Gradišnik se prebuja kmečki turizem.

Na kmetiji Gradišnik se prebuja kmečki turizem.

Mlinarska pot se začne pravzaprav že na Poljani pri Štoparjevem mostu in vodi po dolini Šentanelske reke, kjer so do druge polovice 20. Stoletja mleli še Šefarjev, Novakov in Plodrov mlin. Delovali so še Kajžarjev, Zvonikov, Gabernikov, Korošev, Miklnov, Peršetov, Gradišnikov, Pogačev in Vinkov mlin (zadnja dva že v Avstriji). Zdaj nanje spominjajo le oznake poti, organizatorji pa, kot je napovedal Naveršnik, načrtujejo postavitev informacijskih tabel in ponatis zloženke o Mlinarski poti.

Ni nevarnosti, da bi zašli; rumeno-modre oznake so na vseh pomembnih odcepih

Ni nevarnosti, da bi zašli; rumeno-modre oznake so na vseh pomembnih odcepih

Pohodniška pot poteka v pristnem naravnem okolju, tišini, hladu šumečih gozdov in na najvišji točki ob obilju lepih razgledov – na Šentanel, Uršljo goro, Peco, Podjuno… S ceste, ob kateri je tudi znamenje iz mlinarskih kamnov v spomin na padle partizane, se po stezi povzpnemo ob Jamniškem potoku mimo turistične kmetije Mikl do kmetije Gradišnik (tu je pohodnikom z malico postregla gospodinja Martina Libnik, prejemnica več znakov kakovosti v okvirju ocenjevanja  Dobrote slovenskih kmetij). Spustu ob Belškem potoku sledi vzpon do kmetije Jamnik, potem pa po območju Belšaka vrnitev na izhodišče. Pika na i je ogled Polhovega mlina, kjer še vedno meljejo, kot so nekdaj.

Objavljeno z dovoljenjem uredništva časnika VEČER KOROŠKA, 24. junij 2015

Bookmark the permalink.

Comments are closed.