30 let Levstikove poti… Uvodnik h drugi izdaji Levstikovega popotovanja leta 1999

13230123_10210433939749915_5774034101058212213_n

Rudi Bregar

Osem let je minilo od prve izdaje Levstikovega Popotovanja od Litije do Čateža. Pa se je v tem času marsikaj spremenilo. Namenoma sem v to izdajo vključil svoj uvod izpred desetih let, ker sem vesel, da so se moje želje po kulturni samostojnosti in suverenosti slovenskega jezika uresničile. Če je bila tedaj knjiga posvečena slovenskemu prizadevanju za kulturno samoohranitev in suverenost, naj bo tokratna dopolnjena izdaja posvečena skrbi za pravilno rabo in negovanje slovenskega jezika.

Uresničila se je tudi želja, da se po prebranem Popotovanju bralci vendarle kdaj podajo po tej kulturno-zgodovinski poti. V zadnjih letih se na pot odpravljajo tisoči in vesel sem, da je pot zaživela. Predvsem pa, da smo lahko ponovno izdali knjigo, saj je prejšnja izdaja že zdavnaj pošla.

V novi izdaji smo s strokovno pomočjo dr. Matjaža Kmecla razširili knjigo in vanjo vključili še deli Frana Levstika Iz minule srečne mladosti in Josipa Stritarja Levstik. Na ta način vam želimo podrobneje predstaviti življenje Frana Levstika. In ko se boste ponovno odpravljali na Levstikovo pot, se kdaj pa kdaj spomnite tudi na to plat naše zgodovine.

Odpravite se na pot, obiščite znamenitosti, ki jih omenja Levstik, obiščite potomce tedanjih domačinov in se pogovorite z njimi. Jeseni je Levstikova pot najlepša. Rumeno listje, prijazni domačini ter seveda dnevi, ko se mošt spreminja v vino. Kaj lepšega si lahko želite. Verjetno lepega novembrskega vremena, ki ga na zanimiv način napoveduje tudi Fran Levstik:

Od vernih dušic do Andreja mraz,
kmeta zebe ves listopadov čas.

Četudi niso o svetem Miheli
nogradi grozdja prav nič imeli,
vendar po preobilnem vini
glava boli o svetem Martini.

Kadar o sveti Lišpeti sneg se iti napravi,
najbrže zapade, če se poprej ne ustavi.

Kterim o sveti Ceciliji prasec pod nožem cvili,
tisti se bodo s klobasami zgodaj gostili.

Ob tej priložnosti bi se zahvalil desettisočim udeležencem popotovanj, ki so v teh letih premerili 22 kilometrov dolgo pot med Litijo in Čatežem. Brez njih ne bi bilo Levstikove poti. Posebno zahvalo namenjam dr. Matjažu Kmeclu za vso strokovno pomoč. Milanu Resniku iz Moravč, ki je ogromno časa vložil v obnovo poldrugo stoletje stare Resnkove kašče in na množičnih popotovanjih in med letom gostoljubno sprejema popotnike.

Hvala vsem!

Rudi Bregar,
Litija, 13. november 1999

Bookmark the permalink.

Comments are closed.