Kdor veruje, mu pomaga

humar-portret-original

Jurij Humar

Ivan Šašelj o Juriju Humarju, zdravilcu iz Primskovega (objavljeno v Slovencu, 16. 2. 1936)

Ko so brali ljudje lani v nedeljo pred božičem moj spis pod zgornjim naslovom (Objavljeno v Slovencu leta 1935, štev 295), zlasti po Dolenjskem po Temeniški dolini in drugod, so se zanj posebno zanimali naši kmetje, pa tudi drugi, kakor sem zvedel iz Mokronoga, Mirne Peči, Novega mesta in drugod. Ime »Primskovškega gospoda1« še dandanes, čeprav je minulo meseca decembra lanskega leta že 45 let od njegove smrti, povsod znano in v najboljšem spominu, in nekateri še žive, ki jih je v njihovih otroških letih ozdravil, drugi pa so slišali o njem od svojih staršev, kako so iskali pri njem pomoči v prav različnih zadevah in okoliščinah, posebno pa o raznovrstnih boleznih pri ljudeh in živini.

– Lojze Gliha, posestnik iz Dolge njive, mi je povedal tole: Moj oče Matija mi je pravil, da mu je bil ukraden denar. Pa je šel na Primskovo iskat pomoči. Humar mu je rekel: Ravno tisti vas je okradel, kakor ga sumite. Nato mu je dal blagoslovljenega kruha in mu rekel: Ta kruh pojejte dvakrat in tat vam bo denar nazaj prinesel, samo toliko manj, kolikor ga je že porabil. In res sem našel denarnico kmalu potem zataknjeno na hodniku za hišo. Manjkalo je samo malo denarja.

– Gospa Bregarjeva iz Št. Lovrenca pripoveduje: Bila sem stara okoli 8 let, ko nas je obiskala na Veliki Loki naša stara mati iz Št. Petra pri Novem mestu. Imela je sina, o katerem pa že dolgo časa ni vedela, ali je še živ ali ne, in kje je. Pa je šla na Primskovo in vzela mene seboj. Ko je povedala župniku, po kaj je prišla in kaj bi rada zvedela, je vzel župnik nekaj v roke – kaj je bilo, se nikakor ne morem spomniti – in je dal to stari materi pred oči, naj pogleda, je li to sin njeni. In stara mati ga je spoznala in je rekla: Je pravi. Nato je župnik odgovoril: Je še živ. In res je bil še živ, kakor so kasneje zvedeli. Stara mati pa je bila prinesla seboj tudi nekaj belih trakov in je prosila župnika, naj jih blagoslovi, kar je storil in te je odnesla potem seboj domu zakaj jih je dala blagosloviti in jih potem rabila, pa ne vem. Kakor sem pa zvedel od druge strani, so nosile noseče žene trake blagoslavljat na Primskovo zato, da so se ž njimi prepasovale pred porodom, da so potem lahko rodile.

Za objavo je pripravil Brane Praznik, celoten prispevek pa bo objavljen v reviji Levstikova pot, ki izide 12. novembra 2016.

Bookmark the permalink.

Comments are closed.