Odziv donatorja za socialno ogrožene otroke na pisanje Slovenskih novic

merzelPo popotovanju po Levstikovi poti smo prejeli pismo enega od donatorjev za socialno ogrožene otroke in ga objavljamo z njegovim dovoljenjem. Veseli smo trakšnih pisem in z njegovo vsebino se popolnoma strinjamo. Zelo lepo je opisan namen Levstikove poti in tudi pomoči otrokom v socialni stiski.

Dovolite, da izrazim ogorčenje nad medijskim diskreditiranjem Zavoda Levstikova pot v zvezi z donatorsko akcijo. Nesprejemljiv odziv nekaterih meče slabo luč na vse ponudnike ob poti. Zanimivo bi bilo poznati ime(na) teh nergačev, ki jim nikoli nič ni po volji. Domnevam, da gotovo ne gre za nekoga, ki pohodnikom ponuja lastne pridelke in proizvode, do katerih je prišel s trudom in prizadevanjem, ampak za nekoga, ki v vsem skupaj vidi le biznis, a vendar pozablja, da je lahko že jutri med tistimi, ki bo pomoči potreben.

V končni fazi pa reže tudi vejo na kateri sam sedi. Ne verjamem namreč, da ima sploh kdo od ponudnikov postorjeno prav vse po črki zakona. Zakonodajo s tega področja poznam dovolj dobro in vem, da je vložek prevelik, da bi uredil vse potrebno le za en ali nekaj dni v letu. Sodelovanje z organizatorjem razumem kot povezanost vseh domačinov ob poti, ki se tako predstavijo celostno, kot posameznik, naredijo nekaj za promocijo skupnosti in, zakaj ne, tudi za svojo. Slednje omogoča tudi organizator z objavo v vsakoletni publikaciji in na internetni strani. Kje je dandanes sploh možno dobiti zastonj prostor za oglaševanje? V končni fazi je donacija sama na sebi že promocija za vse udeležene, kajti, hvala bogu, pomoč sočloveku je še vedno krepostno dejanje in ga okolica ceni.

Očitno vsi ponudniki ob poti še niso dojeli bistva stojnic. Glavni namen je po mojem mnenju druženje z različnimi ljudmi iz različnih koncev Slovenije (in sveta), predstavljanje podeželja in naše dediščine, kulture, arhitekture. Najlepše je, ko se zadovoljni ljudje: Štajerci, Primorci, Dolenjci… vsako leto vračajo z lepimi spomini, odmeva pesem, se iskreno veselijo, da nihče nima občutka, da je le stranka z denarnico v žepu, ampak da je dobrodošel gost med dolenskimi griči. To je vodilo, zakaj se vsakič znova odločimo za stojnico, ki je po pripovedovanju pohodnikov ugodnejša od mnogih ostalih in ponuja izključno avtentične, doma pridelane produkte, cene pa pokrijejo zgolj stroške.

Upam, da organizatorja to nerganje in opravljanje v medijih namesto, da bi morebitno nestrinjanje povedali neposredno, ne bo odvrnilo od bodočih dobrodelnih dejanj in organizacije pravih, domačih pohodov z ideološko nevtralnim predznakom. Konec koncev, pa je Rudi po tridesetih letih verjetno že vsega navajen.

Lep pozdrav!

Vinko Merzel

Bookmark the permalink.

Comments are closed.