Na velikonočni ponedeljek zjutraj ob 8. uri so se zbrali pohodniki Humarjevega pohoda. Na pot so se odpravili v Stranjah pri Velikem Gabru. Od tu so napotili po glavni cesti severovzhodno proti Bregu in prav na meji med občinama Trebnje in Ivančna Gorica zavili na most prek reke Temenice naprej proti Šentjurju. V skupini je bila prijetna in pestra druščina pohodnic in pohodnikov iz različnih koncev Slovenije.

Pot so nadali skozi Šentjurje, vse skozi po območju občine Ivančna Gorica in tik ob meji z občino Trebnje. Skozi Bratnice so nadaljevali po ozki dolini navzgor ob potoku Bratnica do zaselka Menguš, kjer na desni strani stoji star (nedelujoč) mlin. Malo pred tem so prečkali mejo občin Ivančna Gorica in Šmartno pri Litiji.

Takoj za mlinom so zavili v gozd in po gozdni poti nadaljevali proti vrhu Primskove gore. Pot je tudi skozi gozd označena s posebnimi tablami Humarjeve poti. Table so lesene in nanjo je vgravirana silhueta Primskove gore, pot pa se prekriva z Žefranovo potjo. Pot  skozi gozd je razmeroma strma in vijugasta in po dobrih 15 minutah so prišli na jaso oziroma preval, ki se imenuje Kukel.

Od tod pa se je odprl čudovit pogled v vse smeri po Sloveniji, proti severu pa so že videli zvonik božjepotne Marijine cerkve vrh 594 metrov visoke Primskove gore. Vas na Primskovi gori se imenuje Gradišče. Vzpenjali so se proti vrhu in prišli do zgoščenega naselja, kjer se začnejo tudi kapelice Križevega pota in 14 postaj jih je spremljalo vse do vrha, zadnja je vgrajena na fasado Marijine cerkve.

Vrh Primskove gore so ostanki domnevno trojnega obzidja iz časov turških vpadov, znotraj tega pa stojijo tri cerkve: že omenjena Marijina cerkev, Miklavževa cerkev in najstarejša cerkev sv. Petra. V osrednji cerkvi je pohodnike nagovoril tudi domači župnik Jože Hauptman, ogledali pa so si tradicionalno sekanje pirhov, ki se je prav tedaj odvijalo vrh hriba. Z vrha je bil tudi čudovit razgled v vse smeri po Sloveniji. Omeniti velja tudi grob Jurija Humarja z vzidano nagrobno ploščo na steni Marijine cerkve. Ob Marijini cerkvi stoji tudi ena najstarejših lip v Sloveniji. Po ocenah tam raste že okrog 600 let.

Od starta do sem je bilo 6 km oziroma poldrugo uro zmerne hoje. Od tod pa Humarjeva pot vodi samo še navzdol. Po isti poti nazaj skozi Gradišče, kjer so malo pred osnovno šolo zavili in nadaljevali po glavni cesti proti dolini. Najprej do Kopačije kjer so zavili v Sevno, po cesti, ki se vleče med domačijami in zidanicami vse do Gornjega Vrha. Od Kopačije do Gornjega Vrha se Humarjeva pot prekriva z znano Levstikov potjo. Nadaljevali so do Dolnjega Vrha, kjer so si ogledali cerkev Janeza Krstnika.

Pot so nadaljevali navzdol po glavni cesti proti Žubini in kmalu po prihodu v gozd prečkali mejo med občinama Šmartno pri Litiji in Trebnje. Naprej skozi strnjeno vas Žubina in po desetih minutah so že bili v Stranjah pri Velikem Gabru, izhodišču, kjer so pričeli s pohodom hojo po Humarjevi poti.

Pohod je potekal v sončnem vremenu, med udeleženci pa je bil tudi dr. Wilmer Armando Depablos. Med potjo je bilo poskrbljeno za pijačo in podrobno predstavitev krajev, skozi katere jih je vodila Humarjeva pot. Pohod je organiziral Zavod Levstikova pot v okviru vseslovenske akcije Slovenija v gibanju, ki jo koordinira Športna unija Slovenije.