Rudi Bregar, Bloudkov nagrajenec

Odlomek iz intervjuja z Rudijem Bregarjem, vodjem Levstikove poti, ki je za 30 let dela na projektih Levstikove prejel Bloudkovo plaketo za življenjsko delo v športu, najvišje državno nagrado na področju športa. celoten pogovor je objavljen v reviji Levstikova pot.

V teh letih res ni bilo težav pri organizaciji pohodov?

Tega pa nisem rekel. Bile so, kakšno leto celo zelo velike težave. Največkrat zaradi političnih igric, saj so mnogi hoteli to prireditev izkoristiti za svoje politične cilje. Bili so pritiski z vseh vetrov, tudi poskusi »podkupovanja« z gosti posamezne poitične stranke. Pogosto so bile okrog martinovega takšne ali drugačne volitve. Vendar nikoli nisem dovolil, da bi Levstikov pohod postal politični miting. Saj smo kdaj na ta račun izgubili tudi kakšnega »pokrovitelja«, vendar denar ne odtehta zasledovanja ciljev Levstikove poti. Ostaja kulturno zgodovinska pot med Litijo in Čatežem.

Spomnim se pohoda, ko ena izmed občin ni hotela dati dovoljenja za hojo po občinskih poteh in smo morali pohod formalno zaključiti že v Moravčah. Spomnim se raznih sestankovanj s politiki in telefonskih pogovorov, ko so pritiskali name. Tudi takrat, ko se je Levstikova pot »razdelila« na dve trasi.

Moram pa biti pošten, da se je po odcepitvi Šmartnega pri Litiji, ko se je litijska občina razdelila na dva dela, vse spremenilo na bolje. S sedanjimi tremi t. i. Levstikovimi občinami, poleg omenjenih še Trebnje, zelo lepo sodelujemo in so tudi soorganizatorice vsakoletnega množičnega popotovanja. Vse je torej odvisno od županov.

Tedaj je bilo celo pričakovati konec Levstikove poti.

Niti najmanj. To so govorili tisti, ki so za hrbtom hoteli politični prevzem Levstikove poti in morda nekateri domačini, ki so si bili med seboj nevoščljivi, kdo bo več zaslužil s prodajo cvička. Dejstvo pa je samo eno. Pot se je razdelila na dve trasi zaradi zahtev državnih organov po razpršitvi ljudi z vidika varnosti. Gneča na pohodih je bila namreč neznosna. Še bolj pomembno pa je to, da smo se odločili, da želimo ljudem pokazati širše območje Levstikove poti z bogato dediščino in čudovito krajino. Nasprotniki so trdili, da prek Primskovega Levstik nikoli ni hodil. O, pa še kako je hodil vse povsod. Kot je bil dve leti domači učitelj na gradu Turn, je obiskoval mnoga dekleta in mnogi še danes živeči znajo po izročilu povedati, da Levstikovih deklet ni bilo malo na širšem območju.

Če povzamem, je bilo v 30 letih kar precej težav, vendar se na vse to pozabi. V spominu pa ostajajo lepi dogodki in zadovoljni pohodniki, ki se vsako leto vračajo.

Kakršen koli ponatis ali poobjava, tudi posameznega dela, je strogo prepovedan, vsebina pa je zaščitena po slovenskih in mednarodnih predpisih o zaščiti avtorskih pravic.

Bookmark the permalink.

Comments are closed.