Revija – dediščina

Jurij Humar – čudodelnik s Primskovega

[caption id="attachment_514" align="alignleft" width="198"] Jurij Humar[/caption] Jurij Humar je bil rojen 14. aprila 1819 na Vodicah nad Kamnikom. Šolal se je v Kamniku, Karlovcu in Ljubljani. Po maturi je stopil v bogoslovje in "pel" novo mašo v Mekinjah, star 28 let. Svoje nenavadne moči in sposobnosti, ki si jih tudi sam ni znal popolnoma razložiti, je uporabljal po pameti in vesti. Uporabljal je več vrst zdravljenja; najpomembnejše in najuspešnejše pa…

Nadaljuj branje...

Karlo Lemut: Bolnišnica rdečega križa v Litiji

Ko se v letu 2014 spominjamo na dogodke iz prve svetovne vojne, od nje je minilo že sto let, moramo še posebno pozornost nameniti bolnišnici Rdečega križa, ki je v letih 1914 do 1916 delovala v Litiji. V njej so se zdravili ranjeni vojaki iz soške fronte, poleg Slovencev so bili med njimi tudi Bolgari, Bosanci, Čehi, Hrvati, Madžari, Romuni, Slovaki in še vojaki raznih drugih narodnosti. (ime slike: bolnisnica.jpg)…

Nadaljuj branje...

Vsebinska predstavitev projekta »Gremo mi … spoznavat dediščino«

Naš medij vsebinsko na eni strani temelji na strokovni predstavitvi zgodovine in dediščine na območju Levstikovih občin in tudi nekoliko širše (Geoss, Grad Bogenšperk in Valvasor…), na drugi strani pa ima za cilj promocijo te dediščine, ki je glede na izpričan interes javnosti zelo zanimiva. Da gre za eno najbolj priljubljenih in zanimivih tradicionalnih učnih poti dokazuje dejstvo, da se na to območje vsako leto poda tudi po več kot…

Nadaljuj branje...

Fran Levstik: Popotovanje iz Litije do Čateža

Bilo je letošnjo jesen o svetem Martinu. Napotiva se na Dolenjsko jaz in moj prijatelj, ki ga imenujem Radivoja, ker ni vsakemu človeku všeč, da se njegovo ime raznaša po knjigah od ust do ust. Vem, da jih je dovolj, ki tega komaj čakajo; ali nikdar niso bili vsi ljudje enaki pa tudi ne bodo. Zjutraj ob osmih odrineva iz Litije, vzemši starikavo babo, da nama je odnašala in pot…

Nadaljuj branje...

Brane Praznik: Znamenite dolenjske branjevke

Pravo branjevstvo se je v naših krajih (v širši okolici Šentlovrenca) pojavilo po letu 1894, ko je začel voziti redni vlak med Ljubljano in Novim mestom. Nekoliko kasneje še v Karlovec in v Sevnico. Z uvedbo vlakov se je za podeželje odprl trg. Naše kmetice, večinoma so bile to pravzaprav kajžarice, sabenjkarice (sebejeki) ali dninarice – sloj iz kmečkega polproletariata, so postale branjevke - semenarke. SSKJ pojasnjuje besedico branjevka -e…

Nadaljuj branje...