Celostna podoba Levstikove poti se je dobro »prijela«. V okviru spremembe podobe so celotno pot tudi označili s posebnimi tablami, ki na nek način opozarjajo na varovanje okolja, je pa pot od Litije do Čateža tudi označena s tablami, na katerih je mogoče prek odlomkih prebrati celoten izvirni potopis Frana Levstika. Pogovarjali smo se z Marjanom Platovškom, ki je poskrbel, da se je podoba Levstikove poti v treh letih dodobra zasidrala v spomin pohodnikov.

Ob jubileju je Levstikova pot doživela popolno preobrazbo. Čeprav ljudje niso navajeni na hitre in prelomne spremembe, so takrat že na samem začetku mnogi pohvalili novo celostno podobo znaka Levstikove poti. Kaj vas je vodilo k tako odločni spremembi znaka, ki se je doslej uporabljal že četrt stoletja?

Vsak logotip predstavlja grafično vizitko podjetja, ustanove, društva ali posameznika. Je osnovna potreba vsakogar, ki želi biti prepoznaven. Še toliko bolj, ko gre za blagovno znamko. Pohodniška pot »Od Litije do Čateža« zagotovo sodi med uspešne kulturno – turistične blagovne znamke, zato ji je potrebno posvečati kar največjo pozornost. Po določenem času so vedno dobrodošle osvežitve ali prevetritve tudi v prenovi celostne podobe. Skozi 25-letno tradicijo se je zgodba o Levstikovi poti utrjevala, dopolnjevala in prerasla v najmnožičnejšo pohodno prireditev v Sloveniji, če ne že tudi v Evropi. Ob navedenih dejstvih se mi je preprosto porodila ideja, da je čas, da turističnemu produktu, ki zagotovo sodi med bisere pohodništva, dodamo predvsem izrazitejšo, sodobnejšo likovno vsebino – grafično dodano vrednost. Jubilejna obletnica je zagotovo priložnost za to.

Vi ste avtor Projekta gozdne signalizacije. Kaj je pravzaprav namen tega projekta in kako je nastajal? Koliko poti je doslej že označeno na tak način?

Cilj projekta Gozdne signalizacije je, da gozdne obiskovalce, sprehajalce in rekreativce vseh generacij s primerno dopadljivo vizualno signalizacijo opozorimo na spoštovanje in občudovanje gozdnih lepot, drevesnih in živalskih vrst, na primerno obnašanje v gozdu (t.i. gozdni bonton), na širitev znanja ter osveščanje o neprecenljivem gozdnem bogastvu, na vodenje po gozdnih učnih, sprehajalnih, pohodniških in planinskih poteh.

Poglavitni namen projekta je torej osveščati in informirati, predvsem pa varno pripeljati sprehajalca, popotnika in rekreativca do planinske postojanke oziroma vrha hriba, gore ali do kakega drugega želenega cilja. K temu v veliki meri pripomorejo skrbno in lepo označene poti. Ob naši poti pa nismo pozabili na tekstovne in slikovne opise kulturne dediščine, mimo katerih nas le-te vodijo.

Projekt Gozdna signalizacija torej obsega individualno oblikovanje in izdelavo tabel, ki se na inovativni način namestijo na samo drevo, ne da bi pri tem uporabili žičnik ali vijak. Tablo namreč namestimo na drevo s pomočjo kovinskih razteznikov. Pri pravilnem vzdrževanju tabel se z rastjo drevesa razteznik napenja, tako da tabla preprosto »raste z drevesom«. Z inovativno enotno obeleženo gozdno signalizacijo lahko skupaj pripomoremo k dolgoročni širitvi pozitivne zavesti med obiskovalci gozdov in narave ter hkrati k ohranjanju naravnih bogastev za prihodnje rodove.

S projektom označevanja »Gozdne signalizacije« smo pričeli poleti 2011. Grafično smo s tablami označili Gozdno učno pot CŠOD Medvedje Brdo v Logatcu, KS Trate v občini Logatec, Svarunovo pot v občini Škofljica, Čemšeniško grajsko pot na Lavrici v občini Škofljica, Barjansko pot v občini Škofljica, pohodne poti na Gorjancih in v Novem mestu. Do sedaj se nam je javilo za sodelovanje pri obeleževanju poti že veliko slovenskih občin …

Nad Levstikovo potjo ste se še posebej navdušili. Kaj je pri Levstikovi poti tako posebnega?

Ko pomislim na Dolenjsko, se mi vedno odstre slika razgibane pokrajine s številnimi grički s cerkvami na njih. Pokrajina prepletena s kulturno zgodovinski pomniki, delo človeških rok, ki so v preteklosti krojili življenje v teh krajih.

Preprosto se me je dotaknil čas – v čudovitih zaselkih in vaseh, posejanimi ob pohodni poti, mnogo kje prav tako kot so ga poznali naši predniki. Tudi Fran Levstik je vedel, kje se ga mora dotakniti čas.

Levstikova pot je verjetno edina kulturno-zgodovinska pot, nastala po neki literarni predlogi, kjer je možno prav to literarno predlogo na celotni poti tudi prebrati. Zakaj tako?

No, to pa je tista prava dodana vrednost projektu in prevetrene grafične zasnove Levstikove poti. Pri skiciranju novih tabel Levstikove poti se mi je hipoma utrnila zamisel, da bi lahko na pohodni poti brali potopis. Najprej se mi je ideja zdela malce nora, nato pa vedno manj. Imamo pač prvi v Evropi na pohodni poti možnost branja zgodovinskega literarnega potopisa. Ker pohod ni tekmovalne narave, imajo pohodniki dovolj časa, da med potjo od table do table preberejo izdajo slovenskega literarnega programa, ki ga je Levstik uokviril v potopisu Popotovanje od Litije do Čateža in ga leta 1858 izdal v Slovenskem glasniku.

Bi lahko čim bolj podrobno utemeljili prav takšno označitev Levstikove poti, kot smo jo doživeli pred tremi ob jubileju?

Če mislite s tem strokovno utemeljitev logotipa Levstikove poti, potem je zadeva enostavna. V simbol sem vpel poenostavljene dolenjske gričke z dominantno linijo poti, vse skupaj pa oklepa klasična secesijska vinjeta v obliki dolenjske trte. Mehke linije izražajo mehkobo narave po kateri hodimo. Prav tako je razumljivo, da sem povzel barve, ki se v tej prečudoviti dolenjski pokrajini prelivajo kot dominantne – zelena v svojih odtenkih do kontrastne modre.
Oblikovanje posameznih tabel na poti pa sem vzel iz koncepta celostne podobe »Gozdne signalizacije« in jim dodal individualno vsebino.

Kje vidite nadaljevanje Levstikove poti v tem smislu označevanja in obeleževanja kot neke dodane vrednosti projektu?

Predvsem v nadgradnji dodatnih vsebin tabel. Ukvarjamo se tudi z mislijo, da bi na celotni trasi poti na posameznih razglednih točkah namestili klopi in koše za smeti, saj želimo, da obiščejo popotniki Levstikovo pot v vseh letnih časih in ne samo v času množičnega pohoda.

Idej vam ne zmanjka. Kdo je pravzaprav Marjan Platovšek?

Pravijo mi, da sem tovarna kreativnih idej. Ne vem, če to ravno drži. Se pač spopadam z vsakdanjimi izzivi na področju vizualnih komunikacij in vsega, kar je očem prijazno. Ukvarjam se z oblikovanjem klasičnih in elektronskih elementov promocije in se skušam izražati v kreaciji marketinških rešitev v smeri prepoznavnosti vizualne identitete naročnika.

Vse svoje življenje se posvečam oblikovanju vizualnih medijev, predvsem oblikovanju tipografskih znakov. Sem avtor velikega števila grafičnih zasnov in projektov tako doma kot v tujini in spadam v generacijo, ki vsako zamisel najprej obdela s svinčnikom na papirju, šele nato uporabi računalnik in tehniko, ki jo le-ta v grafični pripravi omogoča. Tehnologija je v tem pogledu naredila velikanski skok, kar nenadoma so se razvili novi pristopi mlajših generacij, ki svinčnika sploh ne uporabljajo, saj jim je glavno orodje računalnik. Oba pristopa sobivata v svetu oblikovanja in imata svoj prav in svojo govorico.

Sem udeleženec številnih domačih in mednarodnih grafičnih natečajev. Še v nekdanji Jugoslaviji denimo ni bilo enostavno pridobiti prvo nagrado na natečajih, ki se je udeleževalo razmeroma veliko število udeležencev. Obstajale so estetke razlike med Slovenijo, Makedonijo, Srbijo, Bosno in Hercegovino, … Očitno so moja dela nosila jasno izražena sporočila, tako da so tudi tisti, po mentaliteti drugače misleči, sledili moji likovni ideji v vsej svoji sporočilnosti.

Za vsak svoj projekt si odgovorim na vsaj petnajst, dvajset podvprašanj – ali bodo ljudje razumeli sporočilnost dela; ali pritegnejo pogled in se vtisnejo v spomin; je v sporočilu uporabljen pojmovni vrstni red, … To so vprašanja, na katera si stalno odgovarjam, da bi prišel do rešitve relativnega odgovora na vprašanje, ali delam dobro.

Kaj kot oblikovalec celostne podobe svetujete popotnikom na Levstikovi poti?

Svetujem jim, da upoštevajo navodila organizatorja in s tem poskrbijo za svojo varnost, da se čim večkrat ozrejo na z veliko ljubeznijo ustvarjene usmerjevalne table, da upoštevajo njihovo vsebino in napotke, … Predvsem pa, da bodo spoštljivi do domačinov, ki bogastvo in lepote naše narave ohranjajo že stoletja. Prizanesite jim z brezglavim teptanjem njihovih travnikov in njiv, zato se držite hoje po označenih poteh.

Avtor intervjuja je Rudi Bregar, vodja projektov Levstikova pot