Vse je že kazalo, da letos prvič po 23 letih ne bomo dočakali vročinskega vala. Pa smo ga konec julija le dočakali tudi na Vremenski postaji Sevno.

Kaj pravzaprav je vročinski val?

Splošno naj bi veljalo, da gre za vročinski val, ko temperatura vsaj tri dni zapored preseže 30 °C. V tem primeru govorimo o kratkotrajnem vročinskem valu. Vendar obstaja veliko bolj strokovna razlaga, ki ga je pripravilo Slovensko meteorološko društvo v sodelovanju z Agencijo za okolje (ARSO).

Kdaj nastane vročinski val?

Delno je odgovor že v prvem odstavku. Je pa res, da je vročinski val v določenih področjih definiran ob različnih pogojih. To kar je denimo na severu že vročinski val, je lahko npr. v Sredozemlju samo toplo. Tako je tudi Slovenija razdeljena v tri razrede: celinsko podnebje (predvsem vzhodna polovica Slovenije in ljubljanska kotlina), zmerno podnebje hribovitega sveta (alpski svet in alpsko dinarska pregrada) in omiljeno sredozemsko podnebje (Primorska).

Za celinsko podnebje velja, da govorimo o vročinskem valu, ko je najmanj tri dni zapored povprečna temperatura zraka enaka ali višja od 24 °C. Vročinski val za zmerno podnebje velja ob temperaturi 22 ali več °C. v omiljenem sredozemskem podnebju pa nastane, ko povprečne dnevne temperature narastejo na 25 ali več °C.

Kaj je povprečna dnevna temperatura zraka?

Tpovp = (T7h + T14h + 2×T21h)/4

Povprečno temperaturo dobimo tako, da izmerimo temperaturo ob 7. uri, ob 14. in 21. uri ter podatke vstavimo v zgornjo formulo. Izpeljemo računske operacije in dobimo podatek.

Zdaj pa si poglejmo Izračun za vremensko postajo Sevno. Podatki na zgornji sliki kažejo povprečne dnevne temperature za obdobje od 25. julija do 1. avgusta. Glede na prej opisano opredelitev Sevno sodi v območje celinskega podjetja, zato govorimo o letos prvem vročinskem valu, saj je kar petkrat povprečna dnevna temperatura zlezla nad 24 ˘C. Gre torej za blagi vročinski val.