Veliki intervju: prim. prof. dr. Marko Kolšek, dr. med.
Avtor: Rudi Bregar 

BODIMO ZADETI OD SVEŽEGA ZRAKA IN LEPOT NARAVE, NE PA OD ALKOHOLA

Ob Levstikovi poti je vse polno zidanic in mnogi pravijo, da je nesmiselno govoriti o kulturi pitja alkohola na Levstikovih pohodih, kjer ga je na pretek. Mi pa trdimo drugače. Na problematično pitje alkohola je treba opozarjati prav tam, kjer se alkohol pojavlja in kjer lahko ljudi opozarjamo in osveščamo o škodljivih posledicah. 

k2
prim. prof. dr. Marko Kolšek, dr. med.

Zato smo se pogovorili s prim. prof. dr. Markom Kolškom, dr. med., profesorjem na Katedri za družinsko medicino na Medicinski fakulteti v Ljubljani. Veliko svojega dela posveča raziskovanju vzrokov in posledic pitja alkohola in alkoholizma v naši družbi.

Kdaj ste začeli spremljati in raziskovati vzroke in posledice pitja alkohola in alkoholizma? Kot dolgoletni zdravnik v ZD Litija ste se verjetno pogosto srečevali s to problematiko?

Probleme, povezane s pitjem alkohola, sem začel spoznavati že v času študija medicine. Zato sem se v zadnjih letnikih študija začel dodatno izobraževati za to problematiko in sem se vključil kot opazovalec v terapevtsko skupino pri dr. Klobučarju, ki je takrat sodeloval z dr. Rugljem. V vseh kasnejših letih dela v ambulanti Zdravstvenega doma Litija je bilo tovrstnih problemov veliko, neredko pa so kljub pozornosti ostali prikriti.

Alkoholizem v Sloveniji predstavlja problem. Kje so vzroki za pojav alkoholizma v naši družbi?

Posledice pitja alkohola so v Sloveniji velik problem, pa ne samo pri nas, ampak v celi Evropi, saj raziskave kažejo, da zaradi alkohola in kajenja cigaret v Evropi izgubimo več ljudi kot n.pr. zaradi sladkorne bolezni ali povišanega krvnega tlaka.

Eden glavnih vzrokov za tako pogoste težave zaradi pitja alkohola pri nas je prepletenost alkohola z našim vsakdanjikom. Ta prepletenost je tolikšna, da se je sploh ne zavedamo več, saj se pije ob rojstvu (žal pogosto že ob samem spočetju, pa tudi v nosečnosti), ob smrti, pa ob rojstnih dnevih, praznikih in raznih praznovanjih, za žejo, za delo, če je vroče, pa če je mraz, ali pa kar tako: »Greva nekaj spit«.

Problem je seveda tudi velika dostopnost alkohola – zelo, zelo malo družin doma nima nobenega alkohola. Prišli smo do tega, da velja za nekakšnega čudaka, kdor ne pije alkohola.

Ob neki priložnosti ste dejali, da je alkoholizem bolezen možganov. Kaj to pravzaprav pomeni?

Strokovno ločujemo alkoholizem od tveganega pitja alkohola. Pri tveganem pitju alkhohola človek pije na način, ki pomeni veliko tveganje, da se bodo slej ko prej začele težave zaradi alkohola. Alkoholizem je pa kasnejša posledica pitja alkohola, ko se že pokažejo okvare možganov – zato je to bolezen možganov, ki se kaže s spremenjenim vedenjem (n.pr. človek zanemarja svoje vsakdanje obveznosti, njegovi čustveni odzivi so neustrezni, …), slabšo kontrolo nad pitjem (npr. alkoholik ni zmožen dolgo časa zdržati brez alkohola, ne zmore popiti le enega kozarca, …), večjo toleranco do alkohola (po domače to pomeni, »da ga več nese«).

Poleg tega alkoholik pije naprej, čeprav ima zaradi pitja že težave doma, na delu ali pa z zdravjem. Torej alkoholizem se razvije postopoma – več ko človek pije, več je možnosti, da bo postal alkoholik.

Kakšne so ekonomske, socialne in druge posledice alkoholizma v slovenski družbi? Lahko primerjate tudi z drugimi evropskimi državami?

Pitje alkohola z alkoholizmom prinese celo vrsto posledic na telesu – pri enem prej, pri drugem kasneje, in prav tako ne pri vseh ljudeh enako. Pitje alkohola je povezano s povišanim krvnim tlakom, z boleznimi jeter, trebušne slinivke, želodca, z rakom črevesja, rakom dojke, okvarami možganov (demenca, božjast, …), s spremembami na koži, v sistemu odpornosti proti okužbam in še in še – skoraj ni organa, na katerega alkohol ne bi imel škodljivega vpliva.

k3Poleg te škode na posamezniku je pitje alkohola povezano z motnjami v odnosih v družini – več kot polovica razvez zakona je povezanih z alkoholom, z nasiljem, nezgodami.

Ali obstaja zdrava mera pitja alkohola? Nekateri trdijo, da manjše količine niso škodljive. Nekateri celo trdijo, da gre pri alkoholizmu tudi za sicer redke posamezne pozitivne učinke.

Večini organov v telesu že manjše količine alkohola lahko škodujejo, tako da ne poznamo »zdravega« pitja alkohola. Čeprav je znano, da lahko majhne količine alkohola (to je en do največ dva mala kozarca na dan) pri nekaterih ljudeh v srednjih letih vplivajo ugodno na srčno ožilje, ni pa tega ugodnega vpliva na druge organe. Zato še vedno velja: »Čim manj, tem bolje!«, če pa voziš, pa velja nič!!!

Človek lahko naredi več koristi za svoje srce tako, da gre hodit za 20 do 30 minut. Skratka ne poznamo zdravega pitja, ne obstaja pitje alkohola brez določene stopnje tveganja, tako kot ne obstaja vožnja avtomobila brez tveganja. In v prometu velja, da bolj ko upoštevaš pravila, manj je možnosti, da bo prišlo do nezgode. Enako je z alkoholom: bolj ko upoštevaš omejitve, manj je možnosti za posledice.

Slovenci pa vendarle ne moremo brez alkohola.

Če se človek kljub možnim posledicam pitja alkohola odloči, da ne bo abstinent, je smiselno, da upošteva neke meje pitja – strokovno pravimo, da upošteva meje manj tveganega pitja. Za moške je to ne več kot 2 dcl vina ali eno pivo na dan (to sta dve merici alkohola) in v enem tednu ne več kot 14 meric alkohola. Za ženske pa ne več kot 1 dcl vina ali pol piva na dan, v enem tednu ne več kot 7 meric alkohola.

Ob tem naj bi bil v tednu vsaj en dan ali dva povsem brez alkohola, da se jetra, ki edina lahko presnavljajo alkohol, malo opomorejo. Več o tem se dobi na spletni strani www.nalijem.si, kjer je tudi anonimni vprašalnik za samooceno pitja alkohola.

k4Kol’ko kap’lc, tol’ko let… Tako pravi stara ljudska pesem. Ali je bilo nekoč več alkoholizma, denimo v času naših mam in babic?

Zanimivo je, da v Sloveniji vsi mislijo, da so te »kapljice« v ljudski pesmi kapljice vina, čeprav v pesmi vino ni omenjeno (razen povsem na koncu besedila v 5. kitici). Kako to, da nihče ne pomisli, da gre za kapljice dobre vode iz studenca?

V času naših babic verjetno ni bilo ne kaj dosti več niti kaj dosti manj alkoholizma, kot ga je danes. Zanimivo je, da je prvo strokovno knjigo na svetu o proučevanju posledic alkoholizma napisal slovenski zdravnik dr. Lipič sredi 19. stoletja.

Ali država in družba dovolj naredita za zmanjševanje pitja alkohola? Ste optimist za prihodnost?

Zaenkrat tako država kot celotna družba ne naredita dovolj, da bi zmanjšali porabo alkoholnih pijač in s tem težave, ki jih povzroča pitje alkohola. Tudi za naprej še ne kaže, da bi v kratkem sprejeli kakšne resne in učinkovite ukrepe v to smer. Če ne drugega, bi morali z ukrepi učinkovito zmanjšati dostopnost alkohola vsaj otrokom in mladini, saj se pri njih možgani še razvijajo, ravno možgani so pa izredno občutljivi na škodljive učinke alkohola.

Ob Levstikovi poti je veliko zidanic in tisoče pohodnikov se zaustavlja ob njih. Pitja se ne da prepovedati ali preprečiti, ker mnogi pridejo prav zaradi tega, poleg rekreacije in druženja seveda. Kakšno sporočilo bi imeli za pohodnike, ki hodijo med Litijo in Čatežem?

Prepričan sem, da se večina zna veseliti in zabavati tudi brez alkohola. Če pa že pijejo, bi bilo smiselno, da upoštevajo meje manj tveganega pitja. Torej sporočilo bi lahko bilo: »Bodimo zadeti od svežega zraka in lepot narave, ne pa od alkohola.«

Kot strokovnjak vsekakor imate kakšen predlog, kako bi lahko na popotovanju med Litijo in Čatežem ljudi odvračali od prekomernega pitja alkohola?

Obstaja več načinov. Na vsaki lokaciji (zidanici) naj bodo poleg alkohola ponujeni tudi voda, domači sadni sokovi iz grozdja, jabolk, hrušk, breskev, čaji… Na vsaki lokaciji naj visijo pozitivna sporočila, ki spodbujajo zdravje, gibanje, vodo, častijo naravo in njene lepote. Lahko dobite plakate z zdravstveno vzgojno vsebino, povezano z alkoholom, ki jih obesite na zidanice. Pohodnikom, ki so že vidno pijani, naj v zidanicah ne točijo alkohola. Veliko je možnosti.

Gospod profesor, hvala za pogovor!