Gabrovka skozi čas
Krajevna skupnost Gabrovka leži na jugovzhodu občine Litija, na meji med Dolenjsko in Posavskim hribovjem, njena površina je 4238,36 ha. Sestavlja jo 25 vasi z mnogimi zaselki.
Pokrajina je zelo slikovita. V to se lahko prepričaš, ko se pripelješ na preval Javorski Pil, od koder se ti odpre čudovit pogled na Moravško polje, na Gabrovko, na Moravško Goro, posejano z vinogradi in zidanicami ter vse bolj številnimi vikendi. Seveda ob jasnem vremenu seže pogled daleč preko meja naše občine, tja do Gorjancev.
Ozemlje sedanje krajevne skupnosti je bilo naseljeno že zelo zgodaj. Tod je prebivalo ljudstvo že 1000 let pr. n. št., kajti prav iz tega časa imamo precej arheoloških dokazov. Ljudje so verovali v posmrtno življenje, zato so spoštovali mrliče in jim v grobove dajali lepe predmete, kot so nakit, posoda, orožje. Najdeni predmeti so zelo podobni, kar potrjuje domnevo, da je tod prebivalo enotno prebivalstvo. V pretežni meri je najdbe pridobil Prirodoslovni muzej na Dunaju, nekaj pa jih hrani tudi Narodni muzej v Ljubljani.
In kdo so bili prebivalci po naših krajih? Nekateri menijo, da so bili Kelti, drugi jih prištevajo k Ilirom. Izkopavanja kažejo, da so bili naši kraji pred več kot tisoč leti pred Kristusom domala tako gosto naseljeni kot danes. Ker je skozi naše kraje tekel živahen promet iz Akvileje (Ogleja) skozi Emono, se je tod zelo zgodaj razširilo krščanstvo.
Na področju današnje krajevne skupnosti je bila pred drugo svetovno vojno samostojna občina, imenovala se je Sveti Križ pri Litiji. Po omenjeni vojni je bil najprej formiran krajevni odbor, leta 1952 pa je bila ponovno ustanovljena samostojna občina, ki je dobila novo ime, in sicer Gabrovka. Že leta 1955 pa so bile majhne občine ukinjene. Tako tudi občina Gabrovka. Celotno ozemlje je bilo tedaj priključeno litijski občini. In tako je ostalo vse do danes, kljub poskusom, da bi se KS Gabrovka priključila novoustanovljeni Občini Šmartno pri Litiji.
Med NOB so Gabrovko najprej zavzeli Italijani, po letu 1943 pa Nemci. Gabrovčani in okoličani so se že leta 1941 priključili osvobodilnemu gibanju. Mnogi so žrtvovali tudi svoja življenja (Lojze Hostnik – Jovo), o čemer danes pričajo številna partizanska obeležja: v Gabrovki, na Klancu in Rojah, v Moravški Gori in na Javorskem Pilu. Gabrovčan Jože Borštnar je narodni heroj.
V preteklosti so se tod ukvarjali predvsem s kmetijstvom, tj. s poljedelstvom, živinorejo (govedoreja in prašičjereja, tudi vzreja konj)), sadjarstvom in vinogradništvom, pomembna je bila tudi žganjekuha, z gozdarstvom. Razširjena je bila tudi obrt; med obrtniki so bili čevljarji, krojači, kovači, mizarji, sodarji, trgovci, peki, gostilničarji, lesni trgovci, obratovalo je več žag, največ pa je bilo mlinarjev. Poznali so tudi oglarjenje, apnenice, ljubiteljsko so se ukvarjali z lovom.
Delovne sile je bilo veliko. Mlajši so odhajali tudi na sezonsko delo: gradit ceste, obirat hmelj, tudi služit denar izven meja domovine. Edine zaposlitve izven kmetijstva so bile zaposlitve, kot so občinski tajnik, žandar, financar, učitej in cestar.
Gabrovka danes
Danes je podoba precej drugačna. Ljudje se sicer še vedno ukvarjajo s kmetijstvom, vendar v manjši meri, saj kmetov, ki bi živeli samo od kmetijstva, tako rekoč ni več. Obdelanih polj je vse manj, žita ljudje skoraj ne sejejo, več je travnikov, ki jih večkrat na leto kosijo, saj je način shranjevanja drugačen (baliranje).
Za okolico Gabrovke so značilna vinorodna pobočja, zaradi prisojne lege, in sicer so ta v Moravški Gori, Orešju, v Gobniku, Gabrski Gori, Kamnem Vrhu in Štorovju. Vendar se je s časom spremenila tudi njihova podoba. Veliko je opuščenih vinogradov, največ v Moravški Gori. Podatek iz l. 1957 pove, da je bilo tedaj 728.769 m2, leta 1999 pa 560.551 m2. Mnogi vinogradi so posodobljeni, veliko je tudi novih. V preteklosti so bili lastniki vinogradov v večini domačini oz. kmetje iz bližnje (tudi bolj oddaljene) okolice, sedaj pa je vse več takih, ki se z vinogradništvom ukvarjajo ljubiteljsko in prihajajo iz mesta. Zato klasične zidanice izginjajo, vse več pa je novih vikendov in hiš.
Večina prebivalcev je zaposlenih, pred leti so bile to službe v domačem kraju, v Gabrovki, sedaj je teh doma le malo, največ se jih vozi na delo v druge večje kraje, vse več pa je samostojnih podjetnikov, ki se ukvarjajo z različnimi obrtnimi dejavnostmi.
Gabrovka je razloženo naselje na vinorodnih pobočjih doline, po kateri teče potok Gabrovščica, ki izvira pod Vodicami v dolini Taška, ob cesti Litija-Mirna. Nadmorska višina kraja je 405 m. Od Litije je oddaljena 20 km, od Ljubljane pa 57 km. Tla so v glavnem zgrajena iz peščenjaka in apnenca, kar kažejo tudi nekateri kraški pojavi na tem območju. Podnebje je podobno gorskemu – mrzle zime in zmerno topla poletja.
Naselje je razdeljeno na dva dela, spodaj, v dolini, je novejši del, zgoraj, okrog cerkve, pa starejši del z župniščem, pošto, šolo. Poleg tega je kar nekaj domačij, ki so posejane po pobočju Moravške gore, v Orešju in na Pretržju.
Ozemlje Gabrovke in njene okolice je bilo naseljeno že l. 1000 pr. n. št. Kot kažejo podatki iz preteklosti, je bilo število prebivalcev desetletja nižje kot v sosednjih Moravčah, tudi še l. 1966, potem pa se je slika začela spreminjati.
Od kod obe imeni: Sveti Križ in Gabrovka?
Od l. 1596 je v pražupniji Trebnje obstajal vikariat Sv. Križ v Gaberniku. To prvotno ime se je kasneje verjetno popačilo in se počasi spremenilo v Gabrovko. Z imenom Sv. Križ je bilo poimenovano le naselje na griču okoli župne cerkve sv. Križa z vsemi upravnimi poslopji, sedežem občine, pošto, šolo, prosvetno dvorano, župniščem. Naselje pod cerkvijo pa je nosilo ime Gabrovka.
Javne zgradbe in ustanove
Cerkev sv. Križa se omenja že l. 1452, nova cerkev v baročnem slogu pa se je zidala v presledkih od l. 1798–1800 in od 1813–1824, kapeli prozidani l. 1913. Cerkev ima tri oltarje, orgle, tri zvonove. Zvonik obnovljen l. 2006. Ob cerkvi je seveda tudi pokopališče in ob njem nova mrliška vežica.
S pomočjo samoprispevkov krajanov Gabrovke leta 1979 je bil zgrajen nov zdravstveni dom, v katerem se je, žal, do pred kratkim, odvijal le delček zdravstvenih storitev v primerjavi s tistimi, ki so se odvijale v prvih letih po odprtju. To pomeni seveda tudi, da v Gabrovki že nekaj let ni stalnega zdravnika. Zdravstveni dom Litija namreč ni imel več interesa za opravljanje zdravstvenih storitev v kraju. Te prostore sedaj uporablja Osnovna šola Gabrovka, svoj prostor pa ima v tu tudi potujoča knjižnica iz Litije in KS Gabrovka. Sama zgradba je danes potrebna celovite prenove, za kar se je Občina v letošnjem letu zavezala, da jo bo preuredila v namene še kako potrebnih prostorov za najmlajše, torej vrtca z novimi dvemi oddelki.
Za kraj je pomemben tudi gasilski dom. Zgrajena je bila tudi nova pošta, in sicer leta 1991.
V času KZ Gabrovka-Dole je imela Gabrovka v samem kraju eno trgovino, po letu 1990 dve zasebni (Utenkar in Merčun)), vse od naštetih so zaprle svoja vrata. Nekoč znanih gostiln, ki so ponujale hrano (PRI METODI, HUČ), ni več. Kmetijska zadruga Trebnje je l. 2004 zgradila novo samopostrežno trgovino s prehrambenimi izdelki, poleg tega tudi trgovino s tehničnim blagom, gradbenim materialom in kmetijskimi stroji oz. pripomočki.
Šolstvo
Začetki šole v Gabrovki segajo v leto 1825. Takrat je bila sezidana cerkvena hiša, mežnarija, v njej pa je bila tudi šolska soba, ki je služila svojemu namenu od l. 1839 naprej, dokler ni bilo l. 1875 sezidano novo šolsko poslopje. Med vojno, oktobra 1943, je bila šola požgana, vendar se je pouk po enoletnem premoru spet nadaljeval. Leta 1978 pa je bil zgrajen nov prizidek k stari šoli, v katerem so poleg učilnic in kabinetov tudi telovadnica ter večnamenski prostor za kulturne prireditve. V letih 1982-1992 je bila v Gabrovki organizirana celodnevna šola za učence razredne stopnje, l. 1999 je steklo poskusno uvajanje devetletne šole v prvem krogu, leta 2003 pa redno devetletno šolanje.
Jeseni l. 2004 se je začela gradnja prizidka in nadomestnih prostorov ter adaptacija že obstoječih, zaradi potrebe devetletke. Dela so potekala še v letu 2005, septembra se je pouk v šoli že začel, čeprav vsa dela še niso bila dokončana. V času gradnje je namreč pouk potekal v prostorih zdravstvenega doma, učenci predmetne stopnje pa so se nekaj časa vozili na podružnično šolo na Dole. Februarja 2006 pa je bila otvoritev novih in obnovljenih prostorov.
Šola se je do l. 1952 imenovala Osnovna šola Sveti Križ pri Litiji, od 1952-1962 Osnovna šola Gabrovka, od 1962-1994 Osnovna šola Lojze Hostnik – Jovo, spet Osnovna šola Gabrovka od 1994-1998, Osnovna šola Gabrovka-Dole pa od 1998 naprej.
V šol. l. 1945/46 je obiskovalo pouk 307 učencev, v šol. l. 1978/79 163 učencev, v letu 1999/2000 139 učencev, letos, v šol. l. 2005/06, 140 učencev.
V okviru osnovne šole deluje tudi vrtec. Vzgojno-varstvena enota Čebelica ima svoje prostore v stanovanjskem bloku, zgrajenem 1982. leta. Vzgoja in varstvo potekata v teh prostorih v dveh oddelkih, medtem ko je en oddelek vrtca trenutno tudi v prostorih šole, saj so kapacitete prostorov glede na potrebe otrok v Gabrovki trenutno premale.
Zadružništvo
Med vojno je bilo veliko zgradb v Gabrovki požganih, med njimi tudi župnišče. Po vojni je bila ustanovljena Obnovitvena zadruga. Nosilec obnovitvenih del je bila mladina. Za obnovo porušenih objektov so bile organizirane prostovoljne akcije. Prvi samoprispevek je bil uveden leta 1973 samo za krajane Gabrovke. Drugi samoprispevek je bil namenjen gradnji cest na območju Gabrovke, Moravč, Tihaboja in Brezovega, prav tako tudi tretji. Četrti samoprispevek je bil namenjen za urejanje komunalnih zadev, pokopališča. Programi samoprispevkov so bili v celoti realizirani. Poleg teh sta bila še občinska samoprispevka. Oba sta trajala po 4 leta. Omogočila sta zgraditev šole (1978), vrtca in zdravstvenega doma.
Elektriko je dobila Gabrovka kmalu po vojni. Prvi vodovod s Hohovice je bil zgrajen leta 1957, leta 1982 je pritekla voda po novem vodovodu z Velike Preske, v sklopu tega je bil zgrajen tudi rezervoar. To je omogočilo, da je Gabrovka dobila vodo s prostim padcem. Leta 1983-1984 so na Hohovici povečali zajetje. Leta 1985 je bil zgrajen rezervoar s 380000 l prostornine. Danes preskrba z vodo povzroča kar nekaj problemov, saj je vodovodna napeljava dotrajana in bi bila potrebna obnove. Napeljava telefonskega omrežja v večino domov je stekla l. 1980.
KZ Gabrovka je bila ustanovljena 1946. leta. Takratna zadruga je imela obrtne delavnice: mizarstvo, čevljarstvo, krojaštvo, sodarstvo in posebno panogo gostinstvo. Leta 1960 se je KZ Gabrovka združila s KZ Dole. Dobila je naziv KZ Gabrovka-Dole. Poleg kmetijstva so bile v zadrugi zastopane še naslednje dejavnosti: predelava sadja v sadne sokove, trgovinska dejavnost, gostinska dejavnost, papirnokonfekcijska dejavnost.
Presad
Začetki predelave sadja segajo v leto 1955. Trije delavci so začeli najprej s sušenjem sadja, nato pa še s kuhanjem žganja in predelavo sadja v sadne sokove in sirupe. Delo je seveda potekalo ročno. Za to novo dejavnost so izbrali ime PRESAD (predelava sadja). Leta 1957 je zrasla nova zgradba in v njej prostori za stiskanje sadja, pasteriziranje, etiketiranje steklenic in sušilnica. Proizvodnja je naraščala in zato so bile potrebne posodobitve oz. zidava novih proizvodnih prostorov. Dela so se začela že l. 1962 (del poslovne stavbe, skladišče za steklene balone, nakup stiskalnice za sadje), nato spet 1970-1972 (proizvodni prostor za predelavo sadja, kurilnica s kotlovnico, dve hladilnici, polnilnica, sestavljalnica, priročno skladišče), tudi 1981 (skladišče za končne izdelke) in 1985 (odprto skladišče embalaže). V novih prostorih so pretežno ročno delo zamenjali sodobni stroji, nove polnilne linije. Leta 1981 je bila odkupljena stanovanjska hiša za potrebe uprave. Ta se je l. 1982 v prostore tudi vselila, preurejeno pa je bilo tudi parkirišče za delavce.
Do l. 1960 je Presad deloval pod okriljem KZ Gabrovka, v letih 1960-1995 pa v okviru KZ Gabrovka-Dole. KZ je imela poleg Presada še osem dejavnosti. Med drugimi tudi gostinsko in trgovinsko (trgovine v Gabrovki, v Moravčah in na Dolah). V teh letih je bilo v zadrugi zaposlenih cca 240 delavcev, od tega v samem Presadu 120. Kmetijska proizvodnja je bila razdeljena na lastno kmetijsko proizvodnjo in kooperacijo. Z zadrugo je redno sodelovalo približno 240 kmetov kooperantov.
Presad je doživel zlato dobo v letih 1988-1991. Razpad Jugoslavije pa je v podjetju povzročil veliko krizo zaradi izgube južnega trga. Proizvodnja se je zmanjšala, konkurenca je postajala vse hujša. Velike investicije, prezaposlenost, vse to je povzročalo velike težave v poslovanju in privedlo KZ Gabrovka-Dole l. 1995 v stečaj. Ustanovljena je bila družba Presad. Le-to je skupaj z večino delavcev v proizvodnji vzelo v najem podjetje Gusto Avgust Gregorčič z Mirne, in sicer l. 1996, leta 1997 pa je Presad odkupilo. Podjetje Gusto je poslovalo do l. 2001, ko se je pripojilo k podjetju Greda d. o. o. z Mirne. S tem prevzemom so ostale vse zgradbe Presada v Gabrovki prazne in tako se je tudi delo za krajane Gabrovke v lastnem kraju s tem zaključilo. Presad je v samih prebivalcih Gabrovke pustil velik pečat, žal na to lepo obdobje danes spominjajo le prazne razpadajoče stavbe.
Povzeto po spletnih straneh Osnovne šole Gabrovka