Kaki je sadno drevo subtropskih področij. Pri nas v Sloveniji zelo lepo uspeva na obmorskih področjih, manj znano pa je, da lepo uspeva tudi v notranjosti Slovenije in daje celo zelo dober in kvaliteten pridelek. Drevo je listopadno, raste razmeroma počasi in ob ustreznih pogojih doseže celo do 10 metrov višine. Plodovi so običajno okrogli, zreli v oranžni, rdeči ali rumeni barvi. Večina sort ima semena, v zadnjem času pa je vedno več sort kakijev brez njih. Najbolj razširjen med brezsemenskimi plodovi v Sloveniji je Tipo.
Nasprotno od splošnega prepričanja ga lahko gojimo na prostem tudi v notranjosti Slovenije, saj spomladi začne brsteti precej pozno (sredina maja). Jeseni ne bo nič narobe, če ga pred obiranjem oplazi prva slana. Za kaki je torej zelo majhna verjetnost pozebe. Drevo bi izjemoma lahko poškodovale ekstremno nizke zimske temperature v daljšem obdobju. Na območjih, kjer so v daljšem obdobju izredno nizke temperature, je smiselno mlado drevo vendarle nekoliko zaščiti pred zmrzaljo. Sicer pa nas kakijevo drevo razveseljuje tudi z velikimi, podolgovatimi svetlečimi temno zelenimi listi.
Kaki najbolje uspeva na sončni legi. Tla morajo biti rodovitna, predvsem pa odcedna, saj med koreninami ne sme zastajati voda. Odraslo drevo ni zahtevno glede vlage, zato pa moramo mlada drevesa zalivati, ker se zemlja ne sme povsem izsušiti. Kot za ostale vrste sadnega drevja tudi za kaki velja, da ga je najbolje saditi pozno jeseni. Ker pa začne brsteti nekoliko kasneje, ga lahko brez skrbi posadimo tudi spomladi.
Zanimivost kakijevih dreves je njihovo cvetenje. Nastavki plodov so vidni že pred odpiranjem cvetov in včasih se ob močnem cvetenju veje na mladih drevesih celo upognejo. Kaki cveti le nekaj dni, nato se cvetni lističi na plodovih posušijo in ustvarijo zaščito plodov pred vremenskimi nevšečnostmi. Ko se začnejo plodovi debeliti, dokaj trdi suhi cvetni lističi počijo in sami odpadejo.
Po cvetenju plodov nikoli ne redčimo, saj odvečne kmalu po cvetenju odvrže drevo samo, če za vse ne zmore zagotoviti dovolj hranil. Zgodba se ponovi v avgustu, ko so plodovi debeli prek 5 cm: drevo odvečne sadeže glede na vremenske razmere in hranilne pogoje spet odvrže.
V rastni dobi mora imeti kakijevo drevo dovolj rudninskih gnojil, po potrebi zalivamo, če nastopi dolgotrajna suša, okolica debla pod krošnjo pa ne sme biti zaplevljena. Plevel populimo in namesto njega raje naredimo zastirko. Vsake tri mesece okrog drevesa posujemo rudninsko gnojilo, ki ne sme vsebovati prevelikih količin dušika.
Kakijevo drevo je najbolje vzgojiti kot vretenasti grm. V prvih letih ga obrezujemo spomladi tako, da oblikujemo ogrodje, kasneje pa ne potrebuje posebnega obrezovanja. Zadostuje že odstranjevanje pregostih, navzkrižno rastočih ali nerodovitnih vej. Po potrebi lahko poleti prikrajšamo veje voditeljice na tretjino rasti tistega leta, da bi imeli bolj majhno drevo in oblikujemo lepo krošnjo.
Glede na izkušnje kaki v notranjosti Slovenije nima posebnih bolezni. Lahko se pojavi koreninski rak in morda listna pegavost. Zato lahko rečemo, da je kaki drevo, ki ga ni potrebno škropiti proti boleznim. Nekoliko več škode lahko povzročijo denimo kaparji, sadne muhe ali volnate uši, vendar so največkrat škode tako majhne, da z ekonomskega vidika ne opravičujejo uporabo insekticidov.
Kaki torej razen zagotavljanja zadostne količine hranil ne zahteva kakšne posebne pozornosti ljubiteljev tega sladkega sadeža. Seveda drevo med letom vsake toliko časa pregledamo, da ugotovimo, če je zdravo, če lepo raste in da ni sledov poškodb kakšnih škodljivcev.
Kdaj je najprimernejši čas za obiranje plodov? Mnogi gojitelji začetniki se bojijo, da bodo sadeži pomrznili ali da sploh ne bodo dozoreli. Kakiji namreč zorijo zelo pozno in običajno ostanejo na vejah samo plodovi medtem, ko je listje zaradi jesenskih razmer ali slane že odpadlo z drevesa. Brez skrbi, z drevesom ni nič narobe, saj smo že zapisali, da je dobro, če sadeže oplazi katera izmed pozno jesenskih slan. Obiramo ga v novembru, ko postane povsem oranžen oziroma rdeč.
Za razliko od jabolk, ko ga lahko pri večini sort poskusimo direktno z drevesa, tega pri kakijih ne priporočamo. Saj poznate tisti občutek, ko vam okus trpkega sadeža obrne ustnice v sveder? Sadeže torej v novembru previdno poberete. Za obiranje je najbolje imeti škarje, saj morate sadež odrezati skupaj s pecljem in čašo. Shranite jih v klet, kjer se po 10 do 14 dneh omedijo. Lahko pa jih shranite v polivinilne vrečke in jih shranjujete pri temperaturah čim bliže 0 stopinj Celzija. Ob takšnem shranjevanju se kakijevi sadeži ohranijo tudi dva meseca in več.
Kaki lahko razmnožujemo na štiri načine: s semenom, s potaknjenci, s cepljenjem ali s koreninskimi izrastki. S semenom lahko razmnožujemo seveda tiste sorte, ki jih imajo. Sadimo povsem sveža semena, zato jih direktno iz plodu vtaknemo v posode, kjer pri temperaturi blizu 30 stopinj Celzija vzkalijo že v 14 do 21 dneh. Po enem letu na te sejance že lahko cepimo. Bolj zahtevno je razmnoževanje s potaknjenci, ki jih odrežemo poleti, posujemo z rastnim hormonom za ukoreninjenje in posadimo v ogrevane rastne posode. Seveda pa ljubiteljskim sadjarjem priporočamo, da se raje odločijo za nakup drevesa v drevesnici.
Rudi Bregar
revija Levstikova pot