predsednik-vlade-42cb7f966c
Miro Cerar, predsednik Vlade Republike Slovenije

Dr. Miro Cerar je sin telovadca in pravnika Miroslava Cerarja st. in političarke Zdenke Cerar, ki je bil leta 2011, 2012 in 2013 imenovan za najuglednejšega slovenskega pravnega strokovnjaka, dvanajstkrat pa je bil izbran v skupino najvplivnejših slovenskih pravnikov. Danes je predsednik Vlade Republike Slovenije, zato smo tudi njega povprašali o njegovih pogledih na šport, kulturo in jezik ter prihodnost.

V politiko ste vstopili pred nekaj leti, čeprav ste bili z njo vedno povezani. O prihodnosti Slovenije. Kako jo vidite danes kot politik in predsednik vlade?

Po naravi sem zmeren optimist, ob tem pa si vedno neutrudno prizadevam za vse tisto, kar štejem za dobro in koristno za ljudi. Zato tudi verjamem in delam za to, da bo Republika Slovenija imela svetlo prihodnost. A to bomo lahko dosegli le, če bomo spoštovali drug drugega, skrbeli za ohranjanje naših naravnih danosti, si prizadevali za kakovostno šolstvo, zdravstvo, socialo in za vse drugo, kar je v korist državljank in državljanov. Večkrat sem že poudaril, da je moja vera v Slovenijo vedno bila in ostaja neomajna. V tej veri in svoji viziji vidim Slovenijo kot demokratično in pravno državo, ki ceni človekovo dostojanstvo. Vidim Slovenijo kot državo, ki mladim omogoča, da živijo polno življenje. Kot premier bi si želel, da bi bile naše državljanke in državljani bolj ponosni na svojo državo in na našo zgodovino, saj menim, da smo Slovenci v svojem duhu zares velika nacija, ki lahko samozavestno stopa ob boku vsem ostalim nacijam tega sveta. 

O kulturi in športu. Se strinjate z oceno ljudstva, da ima država mačehovski odnos do teh dveh pomembnih segmentov človekovega delovanja?

Za vlado, ki jo vodim že več kot dve leti, lahko zatrdim, da na kulturo in šport prav zares ne pozabljamo. Samo poglejte nov nordijski center v Planici, izredno me veseli ta izjemna pridobitev. Vsak dan sem ponosen na slovenske športnike; ko sem nedavno v predsedniški palači sprejel naše fantastične paraolimpijce, sem bil izredno zadovoljen, da sem jim lahko sporočil, da pripravljamo zakonodajne spremembe, ki bodo njihov položaj izenačile z ostalimi vrhunskimi športniki v Sloveniji. Tudi na kulturo ne pozabljamo, nenazadnje smo bili pred časom primorani poiskati novega ministra za kulturo, saj smo verjeli, da je na tem področju potrebno storiti več. Rad bi poudaril tudi, da sta oba pristojna ministra v proračunsko malho dobila več sredstev za kakovosten nadaljnji razvoj športa in kulture. To od obeh ministrov pričakujem in zahtevam. 

Pojdimo od politike raje k Levstikovi poti. Nastala je na osnovi literarne predloge Frana Levstika iz sredine 19. stoletja, kamor je vključil tudi tedanji slovenski literarni program? Kaj vam pomeni slovenska literatura? Radi berete knjige, če vam čas dopušča?

Izredno rad berem, odkar sem predsednik vlade pravzaprav najbolj pogrešam tisti čas, ki sem ga lahko preživel športno ali pa s knjigo v roki. Verjamem, da branje poživi duha, bistri um ter širi naša obzorja. Slovenske avtorje rad prebiram, res pa je, da sem Frana Levstika prebiral bolj v mlajših letih. 

Fran Levstik je dejal: »Zadnja leta se med nami premalo čisla leposlovje in sploh umotvorje. To izvira od tod, ker je pozornost vsega sveta obrnjena v velika politična vprašanja«. In pravi še nadalje, da »je vsa Evropa tako grozovito mrzla in kakor mrlič brezčutna za vse, kar človeku plemeniti duh in srce…«. Je bil Fran Levstik prerok Evrope ali je danes vse drugače?

Verjamem v Evropo, živim evropske vrednote. Državljani Evrope smo se bili v zadnjih desetletjih zmožni dogovoriti o prostem pretoku ljudi in blaga, o skupni valuti, skupnih institucijah, predstavnikih ter nenazadnje o najbolj razvitem institucionalnem varstvu človekovih pravic na svetu. To me navdaja z upanjem, da bo Evropa ponovno našla skupen odziv na izzive časa. Migracijski val, ki se je lani valil skozi celotno Evropo, gotovo piše zgodovino časa, v katerem živimo. Na ravni Evrope moramo poiskati skupen in enoten odziv na to vprašanje, sicer nas čaka gotov zlom evropskega azilnega sistema in s tem morda konec EU. Delam vse, kar je v moji moči, da do tega ne bi prišlo, zato je Slovenija pomemben košček evropskega mozaika rešitve. To je seveda nadvse pomembno tudi za nas same, kajti Slovenija je v združeni in povezani Evropi bolj varna ter gospodarsko in razvojno uspešna. 

V osamosvojitvenem letu 1991 smo ob Levstikovem pohodu izdali knjigo in v kolofonu zapisali, da jo posvečamo prizadevanjem za kulturno in jezikovno samoohranitev Slovencev? Smo na pravi poti? Dovolj skrbimo za slovenski jezik?

Slovenski jezik je seveda moj najljubši jezik. Je ključni simbol slovenstva. Menim, da je potrebno slovenski jezik ne samo varovati, ampak ga tudi razvijati. Za skrb slovenskega naroda si morajo v prvi vrsti prizadevati država in vsi tisti, ki imajo v družbi vplivne položaje v javnomnenjskem prostoru ter izobraževalnih institucijah. Drugotno pa mora za slovenski jezik skrbeti tudi vsak od nas v svojem vsakdanjiku. 

Vaše osebno sporočilo pohodnikom, ki že 30 let premagujejo pot med Litijo in Čatežem?

Dragi pohodniki, hvala, ker na tak zdrav in pohvalen način širite ter negujete Levstikovo pripoved. Hvala, ker širite besedo o lepotah naše zelene Slovenije.

 

(november 2016)