Vsebinska predstavitev projekta “Levstikov sadovnjak”

Zavod je bil ustanovljen leta 2014 in prevzel vse pravice in obveznosti Projekta Levstikova pot, ki se je neprofitno vseh dosedanjih 27 let izvajal prek Popotniškega društva Levstikova pot in Narava Bregar k.d. Gre za projekt, ki vključuje elemente športa, kulture, etnologije, krajine in varovanja okolja in kot višek vsakoletnih aktivnosti predstavlja tradicionalno mednarodno popotovanje po Levstikovi poti od Litije do Čateža, ki se ga v zadnjih letih v novembru udeležuje med 20.000 in 25.000 pohodnikov iz vse Slovenije, mnogih evropskih držav, med udeleženci pa so bili tudi posamezniki iz drugih celin.

V okviru projekta sodelujejo mnoge organizacije na terenu, od gasilskih društev, mladinskih organizacij do Centra za socialno delo in osnovnih šol, saj v okviru svojih aktivnosti na Levstikovi poti zbiramo humanitarna sredstva za socialno ogrožene. Tako pri dejavnosti aktivno sodelujejo domačini ob vseh 33 km Levstikove poti in tako pripomorejo k popularizaciji območja Levstikove poti kot celote z vidika krajine, arhitekture, dediščine, športa in kulture in nenazadnje domače ponudbe izdelkov in pridelkov, zato skozi vse leto na to območje prihajajo mladi in starejši iz vse Slovenije, prek njih pa tudi prijatelji iz tujine

Med večje realizirane projekte sodi opremljanje vseh 33 km Levstikove poti s označevalnimi in usmerjevalnimi tablami, posebnost realiziranega projekta pa je namestitev 80 tabel med Litijo in Čatežem, na katerih je prek odlomkov med potjo možno prebrati celoten izvirni Levstikov potopis, tedanji slovenski literarni program.

Vsako leto izdamo novo knjižico, ki tematsko obravnava neko zaključeno celoto. Samo nekaj sklopov: raziskovalna naloga bivalna kultura v Litiji in okolici, prehranske navade skozi čas, predstavitve arhitekturne, kulturne in naravne dediščine, vinogradništvo, kulturna zgodovina, pesmi iz domačega okolja…

Argumentacija problema in potreb ciljne skupine

Vse starostne, socialne in drugače kategorizirane skupine prebivalstva se vsakodnevno bolj ali manj srečujejo z vsemi sodobnimi problemi družbe, med njimi so še posebej:
– socialna razslojenost oziroma ekonomska neenakost;
– alkoholizem in narkomanija;
– nezdrave življenjske navade (prehranjevanje, gibanje, sprostitev…);
– medgeneracijski konflikti;
– slabe delovne navade;
-družbena odgovornost (humanitarnost, pomoč drugim, odnos do družbe in države,varovanje naravnega okolja, socialna pravičnost…).

Zaradi hitrega civilizacijskega in tehnološkega razvoja, se ti družbeni problemi, še posebej v urbanih okoljih poglabljajo, naše dosedanje izkušnje pa kažejo, da mnoge probleme lahko rešujemo ali ublažimo posledice v sodelovanju z naravo v naravnem okolju. Kljub prizadevanjem posameznih interesnih skupin ali NVO to težje realizirajo v neavtentičnih urbanih okoljih. V primeru Projekta Levstikova pot pa gre za nevsiljeno in trajno sodelovanje z vsemi tako, da jim ideje nevede zlezejo pod kožo, če se ne izrazimo s preveč strokovnimi izrazi.

Četrt stoletja smo gradili korak po koraku, da smo pridobili takšne množice, saj z gotovostjo trdimo, da število sodelujočih iz leta v leto raste prav iz prej navedenih razlogov s skoraj neopaznimi in v programe integriranimi elementi aktivnosti in vsebin, ki blažijo vzroke in posledice prej naštetih problemov sodobne družbe.

Z Levstikovo potjo rastejo domačini

– mnogi so pozabi »trgali« arhitekturne dosežke, ki ni nujno, da so registrirani kot dediščina;
– počasi se izobražujejo, da marsikje pridelujejo res vrhunska vina;
– korak po koraku nadgrajujejo objekte in točke, kjer se popotniki lahko zaustavljajo;
– korak po koraku se bogati ponudba Levstikovega območja (aktivi kmečkih žena, domača ponudba hrane, pijač in drugih izdelkov, statusi kmetij…);
– počasi označujemo pot in pri tem skrbimo, da bi bila narava zaradi tega čim manj oškodovana.

Vloga popotnikov

Število popotnikov počasi vendar vztrajno raste. Tako na množični prireditvi (do 25.000 pohodnikov) kot tudi med letom v katerem koli letnem času prihajajo množice na območje med Litijo in Čatežem pri Trebnjem. Levstikovo pot so vzeli za svojo zaradi narave, arhitekture in domačinov:
– nekaj šol se za hojo po vsaj delu poti odloča med šolskim letom, ki pot izkoristijo za kulturne kot športne dneve;
– starostnih omejitev ni, saj na pot prihajajo mlade družine z dojenčki v naročju na eni strani in na drugi strani ljudje, ki jim starostna meja navzgor ne predstavlja ovir;
– prihajajo ljudje od vsepovsod in čeprav ne vodimo posebne evidence, smo doslej že srečali v pogovoru popotnike iz vseh sosednjih držav, Nizozemske, Srbije, Nemčije, Ameriške zvezne države Teksas, Brazilije, Kanade…;
– zanimiv je trend, da spontano prihaja vedno več mladih;
– popotniki so vedno bolj naravovarstveno ozaveščeni, saj je smeti za njimi vedno manj, je pa res, da tudi domačini vedno bolj skrbijo za čisto okolje;
– z označevanjem pohodne poti so tudi popotniki bolj disciplinirani in čuvajo naravo okrog sebe.

Seveda z Levstikovo potjo rastemo tudi skrbniki

– skrb za ohranjanje narave je vedno prva skrb in postavili smo prek 300 najrazličnejših tabel, kjer popotnike opozarjamo na skrb za naravo, na nekaterih tudi z mislimi »Bogastvo in lepote naše narave domačini ohranjamo že stoletja, zato bodite do nje in nas spoštljivi«;
– iskali smo zanimivosti in mnoge tudi našli in na primer prav Medvedovo sušilnico sadja na Libergi, ki je danes vpisana v register nepremične dediščine, smo pred dobrima dvema desetletjema obnovili prav z denarjem, ki smo ga zagotovili v okviru Levstikove poti;
– skrbeli smo za pot, jo čistili, vzdrževali…;
– zagotovili smo prepoznavnost tega območja pri prebivalcih cele Slovenije in celo v tujini;
– v letu 2011 smo obe trasi opremili s tablami, na katerih lahko prek 80 tabel po odlomkih obiskovalci preberejo celoten izvirni potopis;
– spoznavali smo nove in nove prebivalce na tem območju, stkala so se mnoga prijateljstva, padale so ideje, ki so kasneje tudi meso postale … in danes lahko rečemo, da narava, popotniki in domačini živimo z Levstikovo potjo. Z naravo!

Zaradi vedno večjih potreb po sadju in sadnih izdelkih se pridelovalci preveč usmerjajo v nove, včasih tudi bolj rodne sadne sorte, ki dajejo večje pridelke. Pri tem pa se vedno bolj pozablja, da so stare in avtohtone sadne sorte, še posebej če so cepljene na sejancih, mnogo bolj odporne in neobčutljive na bolezni, ki ne potrebujejo pesticidov. Vedno bolj se namreč pozablja na ekološko pridelavo sadja. Predvsem pa se trenutnega stanja ne zaveda mlada generacija in gre za družbeno odgovornost, da mlade o tem podučimo in jih zainteresiramo za bolj naravno, odgovorno in aktivno družbeno delovanje.

Ves projekt Levstikove poti je dobro medijsko podprt, saj ga spremljajo nacionalni in lokalni mediji, že več kot desetletje pa novembra vsako leto izide nova knjižica Levstikove poti, ki jo zaokrožajo tematsko opredeljene vsebine (prehranske navade skozi čas, vinogradništvo, kulturna in naravna dediščina (arhiv je v elektronski obliki na voljo tudi na www.levstik.si). Projekt sadovnjaka bo predstavljen tudi v reviji Levstikova pot.

Relevantnost projektne ideje

Osnovni namen vzpostavitve usmerjevalnega in opozorilnega sistema turistične in obvestilne signalizacije je vodenje in usmerjanje in osveščanju izletnikov, popotnikov, pohodnikov in vseh ostalih obiskovalcev krajine med Litijo in Čatežem. Popotnikom, obiskovalcem in raziskovalcem grafična obeležja nakazujejo številne možnosti uživanja kulturne, doživljajske in kulinarične ponudbe območja in jim dajejo najosnovnejše informacije o posameznih edukativnih vsebinah naravnih pestrosti, atraktivnih točkah, smereh pohoda, splošnih informacijah itd. Pri čemer je to tesno povezano z osnovnim izhodiščem Levstikove poti, ki jo je pred leti za našo knjigo zelo dobro opredelil prof, dr. Matjaž Kmecl, slovenski literarni zgodovinar.

Projekti Levstikove poti (načrt v nadaljevanju predvideva tudi postavitev miz in klopi na posameznih lokacijah) imajo tudi ustrezna soglasja institucij, ki se ukvarjajo s področji varovanja narave in naravne dediščine. Mednje sodijo soglasja Zavodov za gozdove Ljubljana, Brežice in Novo mesto, Lovskih družin Gabrovka, Litija in Velika Loka, lokacijske informacije in soglasja občin Litija, Šmartno pri Litiji in Trebnje, naravovarstveno soglasje Zavoda za varstvo kulturne in naravne dediščine in nenazadnje tudi overjena soglasja številnih lastnikov zemljišč na območju med Litijo in Čatežem.

Levstikova pot je tudi sinonim za slovenski jezik. Ne nazadnje je slovenski literarni program iz sredine 19. stoletja nastal v okviru Levstikovega potopisa prav na tem območju, simbolično je postavljen v Bajčevo zidanico na Gobniku in prav tedanji slovenski literarni program je bil osnova za nastanek kulturno-zgodovinske Levstikove poti leta 1987. Zato je odtlej rdeča nit tega območja prav v ohranjanju pestrosti in bogatosti slovenskega jezika ter razvoju družbene zavesti o pomenu narodovega jezika v povezavi z rekreacijo, varovanjem in ohranjanjem naravne biotske različnosti v tem prostoru (pestrost gozdov, vinogradov, sadovnjakov…).

Koristi projekta

Obiskovalci Levstikove poti se bodo ob pogledu na informacije o slovenskih starih sadnih sortah zavedali vrednosti neokrnjenega okolja, ki nudi številne priložnosti za kvalitetno življenje in tudi kvaliteto preživljanja prostega časa v naravi. Vizualna podoba in sistem usmerjevanja informativno usmerjevalnih tabel je oblikovan tako, da so posamezni grafični elementi jasno vidni, hitro berljivi in razpoznavni od povprečne oddaljenosti 15–20 m.

Ker na Levstikovo pot prihaja ogromno mladih, bo to tudi priložnost za vzgojo in izobraževanje mlade generacije in trajnostno spodbudo za pravilen družbeni odnos do sadnih dreves oziroma širše rastlinstva nasploh. Obenem pa bo to v sodelovanju z mnogimi slovenskimi sadjarskimi društvi idealen prostor za strokovna srečanja, izobraževanja in izmenjavo izkušenj. Hkrati pa bo zaradi mednarodnega aspekta Levstikove poti to znanje in vedenje v prihodnje vedno bolj segalo iz Slovenije tudi v ves Evropski prostor.

S projektom bomo spodbujali večjo odgovornost do razvoja, negovanja in skrbi za ohranjanje slovenskega jezika, kar je seveda najlažje doseči posredno prek vsebinskih projektov v naravi in je to dodaten prispevek k vzgojno izobraževalnim procesom v šolah. Na pot se namreč podajajo mnoge šolske skupine, tudi prek programov kulturnih in športnih dnevov. Tako bo Levstikova pot kot Slovenija v malem še bolj postajala Slovenija v malem.

Slovensko sadje predstavlja simbol prepoznavnosti države in odraz njenega odnosa do trajnostnega razvoja, s katerim se poskuša zagotoviti trajno in optimalno delovanje sadnih dreves, življenjskih združb rastlin in živali in njihovih življenjskih prostorov ter trajnostna raba in upravljanja s sadnimi drevesi. Sadje je v Sloveniji izrednega okoljskega, ekosistemskega, biotskega, kulturnega, zgodovinskega, asociativnega, krajinskega in zdravstvenega pomena, zato je varovanje tega bogastva razumljivo in nujno. Gre za zasajanje s slovenskimi starimi in celo avtohtonimi sortami jablan.

Tako v urbanih okoljih izvajamo popularizacijo sadja in sadjarstva. Cilj našega projekta je, da na območju med Litijo (Zasavje) in Čatežem pri Trebnjem (Dolenjska) obiskovalce, pohodnike, rekreativce in ostale tudi z enotno grafično signalizacijo opozorimo na primeren odnos do sadja in sadjarstva, na spoštovanje in občudovanje njegovih lepot in skrivnosti in navsezadnje širitev znanja ter osveščanje o njegovem neprecenljivem bogastvu. Strokovno, predvsem pa učinkovito grafično obeležene informativne table bodo tako v slovenski, pa tudi evropski prostor vnesle urejen informativni sistem, bonton, motivacijska opozorila ter opise sadnih vrst. Program obsega konstruiranje in izdelavo sodobno oblikovanih tabel, ki se namestijo na hrastov totem ob drevesi, da ne bi poškodovali dreves.

Tako bomo na tem območju zasadili več deset, po možnosti različnih sadik jablan, jih ustrezno zaščitili in označili z barvnimi tablami v velikosti 30×60 cm, sadna drevesa pa bodo potem postala učni center za mlade sadjarje (prikaz obrezovanja, vzdrževanja, obiranja, shranjevanja, uporabe…), za obiskovalce pa bodo na ogled vseh 365 dni v letu, saj bodo zasajena neposredno ob poti.

Cilji projekta

Tako bomo poleg doslej znanih aktivnosti na Levstikovi poti zasadili drevesa avtohtonih in starih sort sadja, pri katerih bodo različne družbene skupine (sadjarska društva, urbano prebivalstvo, mladi, upokojenci…) sami pod strokovnim vodstvom skrbeli za njihovo rast in razvoj in uživali vsako leto ob rezultatih teh aktivnosti. Ob plodovih… In s takšnimi konkretnimi projekti bomo krepili človekovo samozavest in samopotrjevanje, da je posameznik v sodelovanju z drugimi zmožen dosegati presenetljive rezultate.

Med cilji lahko navedemo tudi:
– ohranitev in popularizacija starih in avtohtonih sadnih sort v Sloveniji;
– večanje zavedanja o pomenu narodovega jezikovnega in slovstvenega bogastva;
– ozaveščanje vseh starostnih skupin o pomenu ohranjanja narave in s tem tudi jablan;
– izobraževanje in prenos znanja na mlade generacije;
– spodbujanje družbene odgovornosti do ohranjanja avtohtonega rastlinstva (tako za prebivalstvo kot državo);
– več gibanja v naravi, več zdravega življenja, manj bolezni, kar mora biti tudi družbena odgovornost;
– izobraževanje mlade generacije prek programov športnih in kulturnih dnevov v šolah ter praktičnih učnih točk za vse starostne strukture;
– prek medijev in drugih oblik (revija, knjižice) predstavitve vsebinskih vidikov projekta;
Pričakovani rezultati:
– za zanamce bomo pustili najmanj 50 sadnih dreves (s projektom bomo nadaljevali tudi po zaključku te faze);
– trajnejša možnost izobraževanja na področju sadjarstva in na področju družbene odgovornosti do narave in sadja za organizirane obiskovalce sadnih dreves kot za ostale obiskovalce, pohodnike, rekreativce, ljubitelje naravne in kulturne dediščine na drugi strani…
– projekt bodo spremljali vsi mediji, tudi nacionalni, še posebej glede na dejstvo, da se na zaključni pohodniški prireditvi vsako leto v enem dnevu na pot odpravi od 25.000 do 30.000 pohodnikov
– Predstavitev vsebinskih vidikov projekta v revijah in knjigah Levstikove poti že prvi dve leti v času izvajanja projekta, kasneje pa bo to osnova za nadgrajevanje, tudi beleženje in označevanje ostalih rastlinskih vrst ob Levstikovi poti;
– Projekt omogoča trajnejše oblike in možnosti žetve rezultatov, saj gre za vsebine, ki niso vezane le na čas trajanja izvedbe projekta, temveč bolj za prihodnost, ko bodo začela drevesa rasti in dajati svoje sadove, ki jih bodo lastniki zemljišč lahko namenjali tudi v humanitarne namene za šole in vrtce na tem območju, s tem pa se bo krepila tudi družbena zavest po medsebojni pomoči in sodelovanju, zato pričakujemo tudi precejšen prispevek k dvigu socialnega čuta pri ljudeh.

Novi pristopi

Na nevsiljiv način postopoma vključevati različne socialne skupine tako, da bomo s projektom zasadili sadna drevesa kot spodbudo k večji samooskrbi s hrano, boljšemu odnosu do narave in okolja tako, da bo to območje postalo nekakšen učni center v naravi in spodbudilo množično zavedanje o samooskrbi, varovanju okolja in narodove zavesti skozi ohranjanje slovenskega jezika.

Prispevek k ciljem programa za NVO

Ključni rezultat bo velikanski prispevek k trajnostnemu razvoju določenega območja v Sloveniji, kjer bodo posredno ali neposredno sodelovale različne starostne, socialne in drugače definirane družbene skupine. Izvedba tega projekta bo zagotovila dolgoročnejši razvoj in nove projekte. Pri tem je seveda pomembno, da sodelujemo z različnimi drugimi organizacijami, neposredno prek treh občin Litija, Šmartno pri Litiji in Trebnje, aktivno pa s planinskimi društvi, šolami (posebno sodelovanje smo razvili z OŠ Litija Enoto s prilagojenim programom, kjer z različni deležniki zbiramo humanitarna sredstva) in drugimi socialnimi skupinami. Vsako leto je v aktivnosti vključeno veliko število ljudi, rezultatov pa deležnih prek 20.000 ljudi različnih starostnih kategorij iz vse Slovenije in celo tujine.

POVZETEK PROJEKTA V ANGLEŠKEM IN SLOVENSKEM JEZIKU / PROJECT SUMMARY IN SLOVENE AND ENGLISH

O PROJEKTU

Vse starostne, socialne in drugače kategorizirane skupine prebivalstva se vsakodnevno bolj ali manj srečujejo z vsemi sodobnimi problemi družbe, med njimi so še posebej:
– socialna razslojenost oziroma ekonomska neenakost;
– alkoholizem in narkomanija;
– nezdrave življenjske navade (prehranjevanje, gibanje, sprostitev…);
– medgeneracijski konflikti;
– slabe delovne navade;
– družbena odgovornost (humanitarnost, pomoč drugim, odnos do družbe in države,varovanje naravnega okolja, socialna pravičnost…).

Z našimi programi na neinvaziven način prispevamo h:
– zmanjšanju občutka socialne razslojenosti in ekonomske neenakosti, ki vrača osebno in družbeno samozavest;
– odvračanju od alkohola in narkotikov z aktivnim življenjem in sodelovanjem z naravo;
– vcepljanje bolj zdravih življenjskih navad;
– medgeneracijskemu sodelovanju;
– zavedanju po potrebi lastnega razvoja osebnosti skozi marljivost, doslednost in delavnost;
– večanju družbene odgovornosti vseh družbenih skupin,
– ohranitev in popularizacija starih in avtohtonih sadnih sort v Sloveniji;
– večanje zavedanja o pomenu narodovega jezikovnega in slovstvenega bogastva;
– ozaveščanje vseh starostnih skupin o pomenu ohranjanja narave in s tem tudi jablan;
– izobraževanje in prenos znanja na mlade generacije;
– spodbujanje družbene odgovornosti do ohranjanja avtohtonega rastlinstva (tako za prebivalstvo kot državo);
– več gibanja v naravi, več zdravega življenja, manj bolezni, kar mora biti tudi družbena odgovornost;
– izobraževanje mlade generacije prek programov športnih in kulturnih dnevov v šolah ter praktičnih učnih točk za vse starostne strukture;
– prek medijev in drugih oblik (revija, knjižice) predstavitve vsebinskih vidikov projekta

S projektom bomo
– za zanamce bomo pustili najmanj 50 sadnih dreves;
– trajnejšo možnost izobraževanja na področju sadjarstva in na področju družbene odgovornosti do narave in sadja za organizirane obiskovalce sadnih dreves kot za ostale obiskovalce, pohodnike, rekreativce, ljubitelje naravne in kulturne dediščine na drugi strani…
– projekt bodo spremljali vsi mediji, tudi nacionalni, še posebej glede na dejstvo, da se na zaključni pohodniški prireditvi vsako leto v enem dnevu na pot odpravi okrog 25.000 pohodnikov;
– predstavitev vsebinskih vidikov projekta v revijah in knjigah Levstikove poti že prvi dve leti v času izvajanja projekta, kasneje pa bo to osnova za nadgrajevanje, tudi beleženje in označevanje ostalih rastlinskih vrst ob Levstikovi poti;
– projekt omogoča trajnejše oblike in možnosti žetve rezultatov, saj gre za vsebine, ki niso vezane le na čas trajanja izvedbe projekta, temveč bolj za prihodnost, ko bodo začela drevesa rasti in dajati svoje sadove, ki jih bodo lastniki zemljišč lahko namenjali tudi v humanitarne namene za šole in vrtce na tem območju, s tem pa se bo krepila tudi družbena zavest po medsebojni pomoči in sodelovanju, zato pričakujemo tudi precejšen prispevek k dvigu socialnega čuta pri ljudeh.

Levstikova pot je in bo tudi sinonim za slovenski jezik. Ta je bil tudi osnova za nastanek kulturno-zgodovinske Levstikove poti leta 1987. Zato je odtlej rdeča nit tega območja prav v ohranjanju pestrosti in bogatosti slovenskega jezika ter razvoju družbene zavesti o pomenu narodovega jezika v povezavi z rekreacijo, varovanjem in ohranjanjem naravne biotske različnosti v tem prostoru.

ABOUT THE PROJECT

All age, social and other categorized groups of population are confroted more or less daily by all contemporary problems of the society, especially by:
– social stratification and economic inequality;
– alcoholism and drug addiction;
– unhealthy living habits (nourishment, exercise, relaxation…);
– intergenerational conflicts;
– bad work habits;
– social responsibility (humanitarianism, helping others, relationship to society and state, the protection of the natural environment, social justice, etc. ).

With our programs on the noninvasive way we contribute:
– to reduce the sense of social and economic inequalities that strengthen personal and social self-confidence;
– to avoid from alcohol and narcotic drugs with an active way of life and to cooperate with nature;
– to implant healthier life habits;
– to cooperate with all age generations
– to aware of necessary personal development through diligence, consistency and hard work;
– to increase social responsibility of all social groups,
– to preserve and to popularise of the old autochthonous fruit species in Slovenia;
– to increase the awareness of the importance of our language and literature,
– to make people aware how to preserve nature and along with it also the apple trees
– to educate and pass on the knowledge to younger generations;
– to encourage the social responsibility towards the preservation of autochthonous vegetation ( so for the people as for the country )
– to spend more time outdoor, healthier way of life, less illness, which must also be a social responsibility,
– to educate the young generation through outdoor PE and cultural days, to take lessons in practical learning points for all generations,
– to do presentations of aspects of the project through the media and other forms of communication (magazine, book)

By this project we intend to achieve:
– at least 50 fruit trees will be left for future generation;
– a more permanent option for the education in fruit farming and for the social responsibility to nature and fruits presented to organised groups of visitors in orchards as for hikers, skiers, lovers of the natural and cultural heritage on the other side,
– project will be supported by the media, including the national broadcasting; each year around 25,000 people take part on one day in this event »Levstikova pot« which ends with a closing ceremony
– presentation of the main aspects of this project in magazines and books of the »Levstikova pot« already during the first two years of the project and later it will be the basis for the upgrade, as well as logging and marking of other plant species along the route,
– project allows more permanent forms and possibilities of future results; this project does not run only on the day of the hike but it is directly linked with the future as the trees grow and give fruits which the orchard owners will donate for charity at schools and kindergartens in the area; in this way the social consciousness and mutual assistance will increase; a significant contribution to a better sense of society and humanity is expected.

»Levstikova pot« has been and it will be also in the future a synonym for Slovene language. This was also the basis for the beginning of this significant cultural-historical route in 1987. Therefore, the main theme of this area is preserving the diversity and richness of Slovene language; the development of social awareness for the importance of national language in relation to recreation, protection and conservation of natural biodiversity of this area.