Miha Jazbinšek mestni svetnik, džezist in kandidat za novega ljubljanskega župana. Ljubljana, Slovenija 19.septembra 2014.
Miha Jazbinšek mestni svetnik, džezist…

Leta 1941 rojen Ljubljančan je drugo svetovno vojno preživel za žico. Poklicno pot je začel kot oblikovalec, nadaljeval kot projektant, urbanistični načrtovalec, prostorski in družbeno-razvojni planer, direktor lokalnega urbanističnega zavoda in končal kot minister (v prvih treh vladah Republike Slovenije). Danes je Zeleni ombudsman in mestni svetnik v Ljubljani. Občasno swinga z ansamblom Miha Jazzby.nšek in njegove Legende. Pa tudi v juniorskem Pihalnem orkestru Litostroj in seniorski Godbi ljubljanskih veteranov. Bil je tudi eden od slavnostnih govornikov na Levstikovih popotovanjih.

Na kaj pomislite, ko slišite za ime Levstikova pot?

Na Krvavcu »prismučan« novi kolk (oh, kako dobro deneta na dotik titan in še posebej teflon), ki še ni sposoben dolžine in višinskih razlik pohodniške trase. Zato se vidimo šele na cilju osmi dan po moji petinsedemdesetletnici.

Fran Levstik je dejal: »Zdanja leta se med nami premalo čisla leposlovje in sploh umotvorje. To izvira od tod, ker je pozornost vsega sveta obrnjena v velika politična vprašanja«. In pravi še nadalje, da »je vsa Evropa tako grozovito mrzla in kakor mrlič brezčutna za vse, kar človeku plemeniti duh in srce…«. Je bil Fran Levstik prerok Evrope?

No, bil je prerok Sveta, zato smo Zeleni vnesli v Svet novo srčno politiko, ki plemeniti duha, tudi domače leposlovje in umotvorje, ha, ha.

Se Slovenci dovolj odločno bojujemo za slovenski jezik in kulturno samoohranitev? Znamo dovolj ceniti svoj jezik?

Seveda se zanju bojujemo dan za dnem. Jezikovna samoohranitev pa je odvisna od javne pravice na raznovrstnost narečij in urbanih govorov. Raznovrstnih vsaj po njihovem zvenu, pravim kot glasbenik, ha, ha.

Slovenci smo, pravijo, pohodniški narod. Levstikova pot je prva pohodniška pot, ki je nastala na osnovi neke literarne predloge, nekaj let kasneje so odprli tudi Jurčičevo pot iz Višnje Gore do Muljave. Si šport in kultura lahko podajati roki?

Da sta si fiz-kultura in um-kultura podali roke, dokazuje že tridesetletnica organiziranega pohoda. Ali pa bo dobila veljavo tudi kulturna krajina, ki je na Dolenjskem ni brez tipične agrokulture, bo organizacijsko na vašem zavodu.

Vaše osebno sporočilo pohodnikom, ki že 30 let premagujejo pot med Litijo in Čatežem?

Večkrat se ustavite, in situ »použijte« lepoto krajine, pravim kot arhitekt, in dobrote okolja, pravim kot užitkar.

 

(november 2016)