img_6774Povojna leta so bila tudi povsem na jugu Posavskega hribovja težka in revna. Potem, ko je bilo med vojno vihro požgano šolsko poslopje (pritlična hiša kaplana Jurija Kobeta), je bil pouk sprva v gasilskem domu in delu Urbančičeve gostilne (stala je približno tam, kjer je danes gostilna Tončkov dom). Na Čatežu so novo, podružnično šolo uradno odprli 29. septembra leta 1959, potem ko so jo ob prostovoljnem delu vaščanov gradili približno dve leti in pol. Šola (zdajšnji CŠOD Čebelica), ki je imela dve učilnici, je mnogim ostala v spominu po velikih oknih in visokih stropih.

V najhladnejših dneh so v šoli zakurili peč. Učenci so namesto športne vzgoje pospravljali drva v drvarnico. Šolska ‘knjižica’ je stala sredi razreda – zgolj nekaj knjig za izposojo so imeli v omari s steklenimi vrati. Potrebščine so sčasoma dopolnjevali. Konec leta 1977 je šola dobila telefon, nekoliko pozneje tudi televizor. Številni se šolanja na Čatežu radi spominjajo tudi zaradi izjemnih učiteljev. Med njimi sta slikarja Lucijan Reščič in Viktor Magyar. Slednji je bil zaljubljen v lepote narave na Čatežu in v okolici.

Podružnično šolo na Čatežu, ki je sprva štela pet razredov, so zaradi vse manjšega števila otrok (ob upadanju števila prebivalcev so razsajale tudi nalezljive bolezni) zaprli 21. septembra leta 1983. Večina je nato obiskovala podružnično šolo v Dolenji Nemški vasi oziroma Šentlovrencu, ter osnovnošolsko izobraževanje končala v matični šoli v Trebnjem. Tako šolanje poteka tudi danes.

Stavba nekdanje šole na Čatežu je v začetku 90-ih let prejšnjega stoletja za nekaj časa postala zatočišče vojnim beguncem z Balkana, po obsežni prenovi pa so v njej septembra leta 1995 odprli Center šolskih in obšolskih dejavnosti Čebelica. Namenjen je predvsem učencem nižjih letnikov osnovne šole in temelji na razvijanju spretnosti s pomočjo čutil, odkrivanja narave in raziskovanja na terenu. V Čebelici pa si lahko ob prostih dnevih prenočišča zagotovijo tudi obiskovalci, skupine ali društva. V neposredni bližini CŠOD Čebelica so leta 2002 odkrili Režkovo jamo, ki pa ni dostopna. Igrišče ob centru Čebelica je za domačine pomembno prizorišče druženja in športnih aktivnosti, ki jih spodbuja Športno rekreativno društvo Čatež. To prireja raznovrstne družabne dogodke, namenjene predvsem mladim, pa tudi prireditve, ki povezujejo različne generacije. Med uspešnimi projekti so tudi aktivni popoldnevi ob igri ‘petanka’ na osrednjem vaškem trgu.

Novejša zgodovina kraja je tesno povezana z ustanovitvijo tovarne na Čatežu, ki je botrovala asfaltiranju cest, vzpostavljanju telekomunikacijskih povezav, odprtju trgovine v vasi, izboljšanje oskrbe s pitno vodo in podobno. Iz skromnega obrata za izdelavo tako imenovanih ‘pešel’ cevi, ki so ga leta 1971 odprli v opuščeni dvorani nekdanjega zadružnega doma (zdajšnji objekt med osrednjim vaškim trgom ter župniščem) se je v prihodnjih letih razvila v TOZD (temeljno organizacijo združenega dela) s skoraj enakovrednim deležem zaposlenih žensk in moških. Leta 1973 je v nekdanji podružnici družbe ELMA na Čatežu delalo sedem ljudi, v TOZD PEM Čatež štiri leta pozneje pa že 190. V začetku so izdelovali sestavne dele za gospodinjske aparate (med njimi bakelitne ročaje za likalnike), nato tudi izdelke za elektroindustrijo. Proizvodnjo so leta 1980 preselili v novi objekt (zdajšnji prostori podjetja), katerega graditev je stala 45 milijonov dinarjev. Deset let pozneje so se preoblikovali v delniško družbo Tem Čatež. V minulih letih so uspešno prebrodili spremembe na trgu ter ob načrtni usmeritvi postali vodilni slovenski proizvajalec inštalacijskih stikal in vtičnic. Razvoj podjetja je pomemben tudi za razvoj kraja, saj je med zaposlenimi še vedno največ domačinov, Tem Čatež pa ostaja zvest finančni podpornik delovanja lokalnih društev.

Čatežani v zadnjih letih pospešeno razvijajo dodatno turistično ponudbo. Turistično društvo Čatež je s pomočjo ostalih domačinov kulturno-etnografsko prireditev Razhodnja (ob koncu tradicionalnega pohoda od Litije do Čateža) obogatili z veselim martinovanjem. Med novejšimi projekti je krožna gozdna učna pot Zaplaške stezice (dolga od enega do treh kilometrov), ki vodi mimo raznovrstne sestave drevesnih in rastlinskih vrst. Med njimi je ‘božje drevce’ ali navadna bodlika, zimzelena zaplaška posebnost, ki je zaščitni znak Zaplaških stezic. Pot vas vodi tudi do najvišje točke v občini Trebnje, na 609 metrov visoki Bajturn. Izhodiščna točka in cilj Zaplaških stezic je romarska cerkev Matere Božje. Prihodnje leto (2017) bodo na Záplazu zaznamovali 100-letnico omenjenega svetišča (obsežno obnovo so dokončali leta 2011). Ob tem so restavrirali osrednji Marijin oltar, prenovili bodo stransko Marijino kapelo s kipcem zaplaške Marije, v cerkvi pa bodo zadonele nove orgle.

Za požarno varnost in ostale pomembne podrobnosti za živahno življenje na vasi in v širši okolici skrbijo člani Prostovoljnega gasilskega društva Čatež pod Zaplazom (ustanovljeno leta 1925) in Prostovoljnega gasilskega društva Trebanjski vrh (ustanovljeno leta 1955).

Na Čatežu požrtvovalno negujejo tudi več stoletij dolgo tradicijo vinogradništva. Prizadevanja lokalnih vinogradnikov in vinarjev za večjo kakovost grozdja vin v vinorodnem okolišu Dolenjska so oplemenitili v Vinogradniškem turističnem društvu Čatež pod Zaplazom. Svoje člane redno izobražujejo, ponosno predstavljajo svoj pridelek in novosti (med drugim so iz zaprašenih kleti rešili in na police znova postavili vino Beli Čatežan), izkazali pa so se tudi kot odlični soorganizatorji Tedna cvička v Trebnjem. Ponosni so na to, da imajo na Čatežu ‘cvičkovo družino’.

Ob gostilni Ravnikar (kjer domuje kralj cvička Stane Ravnikar, goste pa vabijo tudi v svojo lično urejeno zidanico) in gostilni Tončkov dom (kjer domuje aktualna, 18. cvičkova princesa Anja Mrhar, ob raznovrstni ponudbi pa skrbijo za ohranjanje zgodovinskih virov o kraju) lahko odlična vina poskusite tudi v Vinogradniškem domu (kjer je aktivna kraljica cvička Darinka Kresal).

Med novejšimi projekti je oživitev sušilnice sadja v Razborah, ki so jo zgradili že leta 1939. Čatež z okolico je bil v preteklosti znan po sadjarstvu, zato so domačine imenovali tudi ‘peclarji’, ohranjanje tradicije pa ob izobraževanju prihodnji rodov predstavlja tudi priložnost spodbujanja ekološkega sadjarstva ter uživanja ostalih domačih pridelkov in izdelkov.

Čatež, ki se ob enotni usmeritvi za skupno dobro vseh vaščanov in njihovi požrtvovalnosti razvija v sodobno obcestno vas (z urejenimi cestnimi povezavami, izgrajenim komunalnim omrežjem in hitrimi telekomunikacijskimi povezavami), pa obiskovalce čez leto privablja predvsem s kulturo, ki ima tu globoke korenine. Za povezovanje čateških društev in raznoliko dogajanje v vasi skrbi KUD Popotovanje Frana Levstika Čatež. Potem, ko je pred leti ob vaškem trgu pridobilo prostore in jih preuredilo v kulturni dom, je ta postal vrelec inovativnih dogodkov in priljubljen prostor druženja domačinov in obiskovalcev. V njem med drugim ustvarjajo Mešani pevski zbor Kres, dramska skupina P.L.i.N, Čateški m’skvantarji, plesna skupina SIMPLE in sekcija najmlajših kulturnih ustvarjalcev Netopir. Med najbolj obiskanimi prireditvami so Prešernovanje, Kresnik ob Dušici, Pozdrav jeseni, predstave in razstave ob Razhodnji ter decembrski dogodek Za srečo.

Za revijo Levstikova pot pripravil: Luka Bregar, Čatež

november 2016