2-primskova-gora-2-stranPrimskovo na Dolenjskem je ena izmed najlepših dolenjskih goric z izjemno razgledno točko. Poznano predvsem zaradi znamenitega župnika Jurija Humarja z njegovimi zdravilnimi sposobnostmi, ki je sloves kraja ponesel daleč naokoli.

Primskovo na Dolenjskem (da ne bi zamenjali tistega Primskovega pri Kranju) leži 18 km jugovzhodno iz Litije oziroma 15 km jugovzhodno iz središča istoimenske sedanje občine Šmartno pri Litiji. Prav tako je oddaljeno 26 km iz Ivančne Gorice ali 14 severozahodno iz Trebnjega. Krajevna skupnost Primskovo obsega 16 vasi in zaselkov. Ob vznožju vasi Primskovo se strmo vzpenja Primskova gora, po pobočju pa se vije naselje Gradišče.

Primskovo je priljubljena izletniška točka – ciljna in izhodiščna. Slovi kot dolenjski razglednik, saj se od tu vidi velik del Dolenjske. Z vrha najvišje točke Primskove gore lahko občudujemo Gorjance in Kočevske hribe na jugu in jugovzhodu, Julijce na zahodu in Kamniške Alpe na severovzhodu. Mnogi se pripeljejo na Primskovo in nadaljujejo peš proti Zaplazu in Čatežu.

Primskovo pa ni privlačna točka le za ljubitelje narave, ampak tudi za ljubitelje zgodovinskih znamenitosti in za romarje. V zgodovini se Primskovo prvič omenja 1258. leta. Tu je imel svojo posest cistercijanski samostan v Stični, pred tem pa je morala biti lastnica sv. Hema Krška. Leta 1862 je postalo Gradišče župnijsko središče, poimenovano Primskovo.2-marijina-cerkev

Primskovo ima silno bogato arheološko in zgodovinsko dediščino. Poleg odličnega razgleda je bilo Primskovo v preteklosti bogato z gozdovi z veliko male in velike divjadi ter gozdnimi sadeži. Prijazna pokrajina, kjer dobro uspeva sadje in vinska trta ter z rudami bogata okolica.

Primskovo je v preteklosti zaradi svoje razgledne točke zagotavljalo varnost, saj so sovražnika opazili že od daleč. V času turških vpadov je bilo naselje vrh Primskove gore utrjeno s trojnim obzidjem. Za tem obzidjem so kmetje imeli male kašče za spravilo pridelkov, hleve za živino in obrambno orožje. Tabor na Primskovem je bil med mogočnejšimi in je imel izjemen pomen z vidika splošnega obveščanja pred prihajajočo nevarnostjo zaradi svoje lege.

Sredi ostankov obrambnega tabora stojijo tri cerkve, ki so bile najverjetneje postavljene že v srednjem veku in jih je omenjal že Valvazor v Slavi Vojvodine Kranjske. Največja je božjepotna Marijina cerkev, na vzhodni strani obzidja stoji manjša cerkve sv. Petra, v sredini pa cerkev sv. Nikolaja.

Božjepotna Marijina cerkev je gotska stavba z delno še ohranjenim obokanim prezbiterijem in figuralnimi konzolami, ki predstavljajo simbole evangelistov. To je arhitektura iz druge polovice štirinajstega stoletja. Druga cerkev je še najmanj podobna cerkvi, saj je bila pozneje spremenjena v šolsko stavbo. Ker ima raven zaključen prezbiterij, sodijo, da so jo zgradili v 17. stoletju. Tretja, najmanjša, toda najstarejša, je cerkvica oz. kapela sv. Petra. V prezbiteriju je ohranila gotski rebrasti obok. V steno ima vzidane tri preproste polreliefe, ki ponazarjajo poslednjo sodbo. V njej je tudi grobnica bogenšperskih graščakov.

humar-portret-originalPoleg Marijine cerkve stoji preko 500 let stara mogočna lipa, kjer so našli prazgodovinske naselbine iz 5. in 6. stoletja pred Kristusom. Na arheološki pomen tega območja spominja tudi patrocinij kapele sv. Petra.

V prejšnjem stoletju je daleč v svet prepoznavnost Primskovega ponesel Jurij Humar, odličen duhovnik in izreden radiestezist, bioenergetik, bioterapevt, jasnovidec, hipnotizer, telepat, poznan kot Čudodelnik s Primskovega. Slovenci imamo velikega priprošnjika pri Bogu. V enem izmed pisem je zapisal, da bo po meri ljubezni do bližnjega v nebesih vsemogočen. Vera v zdravilno moč Jurija Humarja se je ohranila vse do danes.

Skozi vse leto pridejo na Humarjev grob številni ljudje. Nekateri pridejo s prošnjo za pomoč pri zdravju, gospodarskih, pravnih in drugih zadevah, drugi se pridejo zahvalit za prejeto pomoč, mnogi ob grobu ponovno najdejo svoj mir. O tem pričajo tudi zapisi v knjigi prošenj in zahval v župnijski cerkvi.

Primskovo je namreč polno energetskih točk, ob grobu Jurija Humarja nekateri še vedno čutijo magnetizem, kakor bi jim šli mravljinci po rokah in nogah. Jurij Humar je bil mož vere, reda in ljubezni do bolnikov, še vedno pa je izziv današnji medicini in priprošnjik pri bogu. V spomin na Jurija Humarja in njegovo delovanje vsako leto drugo nedeljo v oktobru na Primskovem obeležujejo tako imenovano Humarjevo nedeljo.

Poleg predstavljenega je na Primskovem še veliko stvari, vrednega ogleda. Ena lepših je božjepotna cerkev Sv. Lucije v Mišjem dolu. Omembe kraja in cerkve segajo v 14. stoletje. V cerkvi so trije bogati baročni leseni t.i. zlati oltarji, ki se s prostorom spajajo v slikovito sožitje. Glavni oltar in omarične orgle, ene redkih še ohranjenih v Evropi, so iz druge polovice 17. stoletja.

Omeniti pa velja še vsaj štiri pohode, ki vodijo do ali skozi Primskovo. Najbolj znan je pohod po Levstikovi poti, Žefranov pohod, Eko pohod Krampljevec in Pohod Primskovo za dan žena. Slednji trije so podrobneje predstavljeni tudi v tej reviji.

Lepo vabljeni na Primskovo kot romarji, popotniki, ljubitelji narave, navdušenci zgodovinske in arheološke dediščine, da doživite lepote njihovega kraja.

Za revijo Levstikova pot pripravila Helena Selan.

november 2016