Paplerjev bobovec
Paplerjev bobovec

G. Frančišek Papler (1842-1911) je prišel za nadučitelja v Osnovno šolo v Borovnico leta 1875. V času svojega službovanja v borovniški dolini se je poleg poučevanja, kulturnega in političnega udejstvovanja ukvarjal tudi s čebelarstvom, umnim kmetovanjem ter seveda sadjarstvom. Še posebej uspešen je bil pri križanju sadnih vrst.

Tako je okrog leta 1895 s križanjem štajerskega bobovca in zlate parmene vzgojil novo sorto jabolk, t.i. “paplerke” oz. “Paplerjev bobovec”. Ker se je nova sorta izjemno dobro prilagodila na podnebne in talne razmere v borovniški dolini ter je nadpovprečno bogato rodila, so začeli jablane množično cepiti in saditi po okoliških kmečkih sadovnjakih, kjer so nadomestile druge, revnejše sorte.
Po Paplerjevi smrti leta 1911 je delo svojega predhodnika nadaljeval novi nadučitelj Janko Žirovnik.

V reviji Sadjar iz leta 1927 najdemo članek s spiskom 67 sort jabolk in 29 sort hrušk, rastočih v sadovnjakih v borovniški dolini. V tistem času je z borovniške železniške postaje vsak dan odpeljal po en vagon jabolk v države severne Evrope.

V poznejšem obdobju je bil “Paplerjev bobovec” skorajda pozabljen. »Domovinsko pravico« mu je leta 2005 povrnilo Sadjarsko društvo Borovnica.

Sadike dreves sorte Paplerjev bobovec danes cepijo v sadni drevesnici Kozjanskega parka v Podsredi s cepiči, ki jih nabiramo iz matičnega drevesa na Dražici pri Borovnici. Skupaj z Občino Borovnica se trudimo, da bi čim več dreves spet raslo in rodilo v Borovnici in tudi v širšem slovenskem prostoru.

V letu 2010 je bila sorta predstavljena na republiški sadjarski razstavi v Tolminu. Prizadevali si bodo, da bo postala priznana in poznana avtohtona slovenska sorta za visokodebelne sadovnjake.

Jabolka so pozna (sredina oktobra), rdeče barve s prižami, premera do 6 cm. Odlična so za predelavo v sokove, za sušenje in se ustrezno uskladiščena obdržijo pozno v zimo.

Paplerjev bobovec poznajo tudi v vzhodnih Tirolah. V kraju Matrei ima lokalni hotelir nasad teh jablan. Lastnik je še kot mladenič z očetom obiskal grob g. Paplerja v Borovnici. Jabolka goji zaradi lepe rdeče obarvanosti plodov, približno enake debeline (6 do 7 cm) in dolge obstojnosti. Vsi plodovi končajo na mizah gostov hotela Goldried.

LOKACIJA ZASADITVE

Zasajena jeseni 2014

Resn’kova kašča, Milan Resnik, Moravče, severna trasa

Google maps lokacija…
45°59’49.6″N 14°58’01.0″E
45.997124, 14.966937

StreetView…

Boter drevesa: dr. Matjaž Kmecl