Ali se danes pravilno prehranjujemo? Vsi trdijo, da ne. Zato bo zelo zanimivo besedilo raziskovalne naloge zgodovinsko-raziskovalnega krožka Osnovne šole Litija s preloma tisočletja, ki so jo pripravile članice krožka. V nadaljevanju vam objavljamo zanimiv recept, celotno besedilo pa je objavljeno v reviji Levstikova pot.
Kaj in kako je kuhala mama Anitinega dedka
Učenka Anita Podlogar je svojo anketo oblikovala takole:
Naslednje podatke sem si zapisala ob pripovedovanju dedka z Vinjega vrha, ki je star enainsedemdeset let. Med tednom (na splošno) je njegova mama, katero so vsi vikali, največkrat pripravila:
– krompir v oblicah z močnikom;
– mlečni močnik;
– sladko zelje (z žganci oz. z matevžem);
– repo (z žganci oz. z matevžem);
– ješprenj (s prekajenimi svinjskimi kožami);
– štruklji (s peteršiljem in ocvirki);
– kuhan fižol, zabeljen z ocvirki, skupaj s krompirjem v oblicah.
Omenjene jedi so bile pripravljene za kosilo, medtem ko so se naslednje pojavljale na mizi, ko je bil čas za malico ali večerjo: žolca, mlečna kaša ali riž, mlinci, zabeljeni z ocvirki, različni preprosti narezki iz domačega svinjskega mesa in domačega kruha, suhe hruške in jabolka. Za zajtrk šmorn oziroma cvrtje in bela kava ali čaj.
Recept za žolco
Za žolco potrebujemo prekajeno svinjsko meso, v glavnem parklje, kože, uhlje in rilec. Mesne sestavine namočimo v vodo za 12 ur, potem jih operemo in narežemo. Vse to damo kuhat skupaj s celim poprom, soljo, česnom, svežim peteršiljem in lovorjem. Kuhamo 8 ur, vre naj počasi. Ko je žolca kuhana, jo skupaj z vodo pustimo stati, da se ohladi, potem pa jo nalijemo v posode, kjer jo pustimo stati čez noč, da se strdi. Žolca je tako pripravljena. Kdor želi, si jo lahko popopra.
Ob praznikih in porokah so jedli: orehovo potico, svinjsko in zajčje meso, govejo juho z mesom, orehove štruklje in pražen krompir.
Ob pustovanju je mama pripravila krofe. Bili so brez marmalade.
Ob veliki noči so bili na jedilniku pirhi s potico, šunka in suho meso.
Za večino družin na območju naše občine je bilo značilno, da so vsak obed začeli in končali z molitvijo. Vsa družina je zajemala iz ene sklede, jedli so z aluminijastimi žlicami in vilicami. Vsak družinski član je imel pri mizi svoje stalno mesto. Če so hrano delili, je to opravilo pripadalo kuharici, v našem primeru mami. Mize niso prekrivali s prtom, izjema so bili prazniki. Kuhali so v kmečki peči.
Na podstrešju so imeli v posebnih košarah shranjeno suho meso. Iz sliv, hrušk, jabolk so kuhali žganje, ki so ga z veseljem ponudili svojim gostom, ki so ga zelo hvalili. Žganje so tudi prodajali.
Pripoved Jožeta Zupančiča.
Kakršen koli ponatis ali poobjava, tudi posameznega dela, je strogo prepovedan, vsebina pa je zaščitena po slovenskih in mednarodnih predpisih o zaščiti avtorskih pravic.
Avtorji:
Zgodovinsko-raziskovalni krožek
Osnovna šola Litija
Cesta komandanta Staneta 2
1270 LITIJA
Mentorica: Fani Rovšek-Kosmač, predmetna učiteljica zgodovine, zemljepisa
in etike ter družbe
Nalogo so pripravile članice zgodovinsko raziskovalnega krožka. Pri zbiranju
in urejanju raziskovalnega gradiva so bile najbolj prizadevne naslednje učenke:
– Ana Palčič, 7.a
– Mojca Mikac, 7.a
– Marina Pančič, 7.a
– Anita Podlogar, 8.c
– Renata Jere, 8.c
– Evelina Hauptman, 7.b