Morda bomo pristranski, vendar tokrat ne bomo govorili o domači kranjski čebeli, ki jo vsi dobro poznamo. Poznamo tudi iz medijev, ko čebelarji vsake toliko časa zaženejo vik in krik. Z vsem spoštovanjem do njih, zato, ker bodo ob zaslužek, če čebele ob neprimernem vremenu in drugih boleznih ostanejo brez medu.

Kranjska čebela je zelo občutljiva, mi pa bomo tokrat pisali o divjih čebelah, ki jih zgolj ob omenjanju kranjskih čebel popolnoma zanemarjamo. Obenem, pa se ne zavedamo, da so tudi divje čebele zelo ogrožene, ker jim ljudje krčimo življenjski prostor. Svoje pa seveda prispeva tudi vreme. Sploh se ne zavedamo njihove neprecenljive vrednosti za naše življenje, čeprav nam ne nabirajo medu.

Morda niste vedeli, da v Sloveniji živi 565 doslej odkritih vrst različnih divjih čebel (od tega 35 vrst čmrljev), ki so prav tako pomembne za opraševanje kot domače čebele. Pa še manj dela je z njimi in bolj odporne so. Tako pa izgledajo začetni kosi “panjev”, v katera smo zavrtali različne luknje 6, 8 in 10 mm do globine 10 cm. Seveda je to šele začetek in prepričani smo, da tako lahko rešimo stotine čebel, ki bodo “gnezdile” v našem čebelnjaku, ki ga bomo poimenovali kar kamra za divje čebele.

Kako izdelati kamro za divje čebele?

Zakaj navrtati luknje različnih velikosti? Divje čebele so velike od samo 3 mm pa vse do 2,5 cm. Večinoma so samotarke, zato same poskrbijo za svoj zarod. V luknjicah si izdelajo gnezda, odložijo svoja jajčeca, ki jih oskrbijo s pelodom ter jih zaprejo z blatom, kamenčki in listjem. Ko se izležejo, se zabubijo in naslednjo pomlad izletijo kot odrasle čebele. So zelo nezahtevne. Potrebujejo le varnost in dovolj cvetočih rastlin v okolici, zato zanje lahko poskrbite, če imate okrog hiše zasejanih čim več cvetočih in medovitih rastlin (dobite jih tudi v trgovini s semeni).

Panje je treba namestiti med enim in dvema metroma od tal, zato jih lahko namestite na balkon, na teraso… Zaščitite ga pred dežjem, naj bo pa na sončnem mestu. Ne obupajte, če jih bo prvo leto gnezdilo manj. Bodite vztrajni. Čebele se bodo navadile in vsako leto jih bo več.

Za primerjavo naj povemo, da lahko ena čebela samotarka pri opraševanju nadomesti 100 domačih čebel. Divje čebele ne varujejo svojih gnezd tako kot domače čebele. Zato je tudi zelo majhna verjetnost, da vas pičijo. Razen če bi jo prijeli in stisnili. Tako jih mirno lahko opazujete pri izdelavi gnezda in zapiranju le-tega.

Smo vas vzpodbudili, da boste imeli tudi vi svojo kamro za divje čebele? Tudi v mestu jih imate lahko, le da tam živi nekoliko manj divjih čebel. Ker so tudi divje čebele vedno bolj ogrožene zaradi intenzivnega kmetijstva in uporabe pesticidov, je takšen način skrbi za divje čebele več kot dobrodošel.

In še enkrat. Domače čebele oprašijo zanemarljiv delež rastlin v primerjavi z divjimi čebelami. Govorimo pa predvsem o domačih zgolj zaradi tega, ker jih veselo izkoriščamo za med!

Delovni dan divje čebele

Vas zanima delovni dan divje čebele. Ste že postavili kamro zanje? Zanimivo jih je opazovati.

Že zjutraj si ogleda luknje v panju in pripravi za izleganje jajčec. Čebela vedno zleze naprej v luknjo, ko pripravlja. Ko pa gre izlegat jajčeca, se v luknjo spravi vzvratno. Ko odloži jajčeca, pa se začne nabiranje peloda, ki ga prekrije prek jajčec, da bodo imele mladice prihodnjo pomlad svojo prvo hrano.

Ko je tudi to opravljeno, pa se prične nabiranje majhnih ostankov lesa, zemlje in drugega materiala, s katerim zadela vhod v gnezdo. Pravi gradbenik je, saj vse to dobro zadela. Proti koncu dneva mora pošteno hiteti, da je ne prehiti noč.

Takšno je življenje divjih čebel samotark, ki morajo za razliko od domačih čebel za vse poskrbeti same.

Kako izdelati kamro za čebele?

Zelo lepo kamro za čebele je izdelal lastnik Gostilne pri Mačku v Šmartnem pri Litiji

Kako pripravimo panj? Priporočamo okrogle panje listavcev, ki morajo biti posušeni. Z vrtalnikom navrtajte luknje različnih dimenzij, v istem panju samo eno velikost. Glede na velikost čebel so luknje velike od 4 do 25 mm. Priporočamo vam luknje premera 6, 8 in 10 mm. Ko zaključite z vrtanjem lukenj, jih obvezno očistite. Ko panj postavite na stalno mesto, pa le pustite v okolici nekaj ostankov vrtanja, ker bodo tako lažje na koncu zadelale luknje.

Panje lahko postavite samostojno ali jih povežete med seboj oziroma zložite enega vrh drugega. Če so na prostem, jim morate pokriti zaradi dežja. Naj domišljija ne pozna meja. Lahko nastane prav lepa kamra za divje čebele. Postavite jih lahko povsem na prosto, na balkon, kjer koli okrog hiše… Ne bojte se divjih čebel, ker kot samotarke ne pikajo…

Kdaj vas bodo obiskale divje čebele?

Naj poudarimo, da večina divjih čebel svojo kamro pričakuje med aprilom in junijem, v primeru tople pomladi pa že prej. Torej lahko kamro izdelujete celo zimo.

Posejte čim več cvetlic, ki so osnovna hrana za divje čebele. Nekaj predlogov za sejanje, če okrog hiše ali stanovanja ni dovolj cvetočega rastlinja: koper, borač, velecvetne lepe očke, koriander, pernatolistna kozmeja, moldavski zmajeglavec, trpotčasti gadovec, vratičevolistna facelija in inkartnatka – rdeča detelja… Semena lahko kupite v vsaki trgovini s semeni in jih sejete vse od aprila do junija, tako da bodo rastline cvetele vse do oktobra.

Če vam kaj ni jasno, sporočite prek e-pošte na naslov info@levstik.si, lahko se nam pridružite v skupini Zaščitimo divje čebele.