Nekaj za gosposko kuhinjo in za vse tiste, ktere pozimi in spomladi po sirovim sadji mika.

Jablana bobovec
Jablana bobovec

Marsikrat bi človek pozimi in spomladi pred novino rad kaj sroviga sadja vžil, pa ga razun jabelk in kakošnih ozmic, po nobeni ceni ne dobi. Kdor tedaj hoče, de si bo vsaki čas leta lahko s sadjem postregel, naj ga tako zakuha, kakor mu bom tukaj povedal. Prav zakuhano sadje (Dunstobst) je majhno slabeji cene kot srovo. Zakuhati se dajo: češnje, višnje, marelice, breskve, mirabele, češplje, hruške i. t. d.

Za zakuhanje zberi popolnama zreliga pa vender še ne uležaniga sadja. Za to rabo namenjeno sadje ne sme nobene rane imeti. Prezrelo, mehko, obtolčeno, od kakošne živali načeto ali kakor si bodi ožokano sadje ni za rabo. Če pride vmes tudi le ena sama taka češnja ali hruška i. t. d., se bo koj vse spridilo. – Zdaj vzemi steklo ali glaž, ki toliko derži, kolikor sadja si upaš v treh dneh porabiti. Steklo mora imeti tako veliko gerlo, de se sadje lahko v njega deva, in iz njega jemlje. Steklo moraš čisto pomiti, obrisati in prav prav do dobriga posušiti. Mokro steklo sadje skazi. Potem deni v dno stekla stolčeniga cukra dva persta debelo. Na cuker naloži eno versto sadja, kteriga spet nemalo s cukram potresi, in tako delaj, dokler stekla toliko ne napolniš, de ga samo za en mali perst manjka. Marelice, češplje, breskve in hruške se morajo olupiti, po sredi prerezati in peške in košice proč vreči, preden se v steklo vlagajo. Napolnjeno steklo zavezi nar pred s kako terdno cunjo, poverh pa še s svinjskim, kravjim ali kakim drugim mehurjem. Zavezati ga moraš tako terdo , de clo nič zraka (ljufta) v njega nemore, sicer se sadje koj spridi. Terdno zavezano steklo ovij okrog in okrog s slamo, de ne poči. Samo mehur ne sme biti s slamo ovit. Potem ga postavi v lonec, in tega tolikanj z merzlo vodo zalij, de bo steklu do vratu peršla. Čez vrat mu pa ne sme stati. Zdaj perstavi lonec k ognju, in kuhaj, dokler voda ne zavre. Kadar je že voda zavrela, se pusti še kakošnih 5 ali 8 minut, de se kuha, potem pa se vzame lonec od ognja, in sadje je zakuhano.

Kdor bi pa hotel več stekel naenkrat zakuhovati, naj jih ravno tako s slamo ovije v kotel postavi, in kuha, kakor je bilo rečeno.

Zakuhano sadje se shrani v kakošno suho shrambo, in tako ostane leto in dan dobro. Je se namesti solate ali merzlo ali pa pogreto, kakor se komu bolj perleže. Posebno dobro je tako sadje tudi za bolnike ali take, ki so bolezin prestali. Nekteri ga tudi v zulico devajo. Zadnjič tudi še moraš vediti, de načeto steklo moraš v treh dneh porabili, sicer bi se ga plesnoba lotila, in sadje bi ne bilo več za rabo.

Vir: Kmetijske in rokodelske novice, 18.08.1847, letnik 5, številka 33
Izvor: Narodna in univerzitetna knjižnica