Lega
Občina Litija leži v zahodnem delu Posavskega hribovja in hkrati v središču Slovenije, saj se na njenem ozemlju nahaja tudi GEOSS – geometrično središče Slovenije. Občine obsega dobrih 221 km2 in 107 naselij, v katerih živi 14.494 prebivalcev. Mesto Litija (240 m nadm. višine) je občinsko središče in ima 7.000 prebivalcev. Leži na obeh bregovih reke Save, ki je na tem območju oblikovala razpoznaven in hkrati največji ovinek na ozemlju Republike Slovenije.
Železna doba in rudarjenje
O tem, da je bilo območje občine Litija poseljeno že v prazgodovini, pričajo številna arheološka najdišča, med katerimi najbolj izstopa področje Vač, kjer je bila najdena znamenita Vaška situla. Litijsko hribovje je izjemno bogato z rudo, zato se je rudarska dejavnost pričela že v železni dobi in se nadaljevala vse do 60. let 20. stoletja, ko je bil opuščen rudnik Sitarjevec, Vzpon in razmah rudarske dejavnosti je v 18. stoletju botroval tudi izgradnji ene najstarejših železarn na slovenskih tleh, železarne v Pasjeku.
Prve omembe
Prva pisna omemba Litije sega v leto 1145, ko naj bi oglejski patriarh podaril stiškemu samostanu nekaj kmetij v okolici Litije. Najstarejša stavba v mestu je Farbarjev Turn, ki je zaščiten kot kulturni spomenik lokalnega pomena. Čas nastanka ni znan, se pa v 14. in 15. stoletju kot lastniki že omenjajo Ortenburžani in grofje Celjski.
Prihod železnice
Prihod železnice v Litijo je bil odločilen za njen razvoj. Graditi so jo začeli leta 1839 na Dunaju kot »Južno železnico,« namen gradnje je bil povezava avstrijske prestolnice Dunaja s Trstom, kar naj bi prineslo velik gospodarski razvoj. V Litijo je prvi vlak pripeljal 16. septembra 1849. Slavnostna vožnja je bila namenjena prihodu vlaka v Ljubljano, udeležil pa naj bi se je tudi mladi avstrijski cesar Franc Jožef. Ker je zbolel, je na otvoritev poslal nadvojvodo Albrechta, ki ga je spremljalo 250 uglednih meščanov z Dunaja in Gradca.
Gospodarski razvoj in poselitev
V Litiji so se po prihodu železnice, domala čez noč zgodile velike spremembe. Tradicionalne obrti so zapirale vrata, ljudje so se takoj pričeli navajati na nov način življenja – z železnico. Prevozniki, ki so dovažali in odvažali blago na železniško postajo in z nje, so morali prek Save z brodom, kar je bilo nerodno in zamudno. Litijani so zato že čez tri leta po prihodu vlaka – leta 1852 – zgradili čez Savo most. Bil je lesen, zdržal pa je vse do leta 1973, ko ga je nadomestil nov betonski.
MINERALI LITIJSKEGA RUDNIKA SITARJEVEC
Litijski rudnik svinca in cinka ali Sitarjevec spada med naša večja rudna nahajališča, Litija pa je bržkone najstarejše slovensko rudarsko mesto. Začetek rudarstva v litijskem območju sega že v čas Keltov, ki so tu kopali svinčevo rudo. V večjem obsegu so tu rudarili tudi Rimljani.
Rudarjenje se je v preteklem času večkrat opustilo in ponovno obnovilo. Dolžina rovov presega štirideset kilometrov. Leta 1965 so rudnik zaradi premajhnih rudnih zalog dokončno zaprli. Sedaj potekajo dela za ponovno odprtje rudnika, ki bi ga pred
Rudišče je nastalo v karbonskih plasteh. Spada med žilna hidrotermalna rudišča. Značilna je bogata in kompleksna mineralna parageneza. Pojavlja se preko šestdeset različnih mineralov, ki so nastali v štirih fazah mineralizacije.
Najbolj znameniti minerali iz Sitarjevca so kristali cinabarita, cerusita in barita, ki so pomembni predmeti iz zakladnice geološke dediščine in s tem del premične kulturne dediščine.
GEOSS – GEOMETRIČNO SREDIŠČE SLOVENIJE
Geoss je težišče naše države, saj se središče nepravilnemu liku, kot je obris mej naše države ne da določiti. Zaradi lažjega razumevanja smo pojem poenostavili in ga poimenovali geometrično središče Slovenije, skrajšano GEOSS.
Če bi lik Slovenije na kartonu natančno izrezali po tedanjih državnih mejah in ga v težišču postavili na konico igle, bi ostal uravnotežen. Na podoben način, s premikanjem modela Slovenije na podstavljeni igli, smo tudi najprej približno ugotovili lokacijo težišča.
Zasnovan kot domoljubni vseslovenski projekt, simbol slovenstva, večstoletnega prizadevanja za obstoj in razvoj ter zakoreninjenost Slovencev na tem prostoru. Od ustanovitve v letu 1982 si je društvo s svojim prostovoljnim delom prizadevalo za bogatitev območja Geoss, za vedno nove in nove prireditve, o čemer podajamo kratek povzetek.
Celoten projekt obsega:
– območje Geossa v Spodnji Slivni (parcela št. 2037, k. o. Vače),
– Muzej starožitnosti v Spodnji Slivni (v izgradnji),
– Vače z Domom Geoss in zbirkami v njem,
– Aleja ustvarjalnosti na prazgodovinskih tleh, povečana kopija situle z Vač,
– prazgodovinska naselbina z označbo arheoloških raziskovanj,
– informacijske tabele.
Širitev območja Geoss
Pomnik Geoss (4. 7. 1982), lipa, ozelenitev, hortikulturna ureditev območja, stari grb, ploščad, asfaltiranje ceste do pomnika, novi slovenski grb, podstavek s ploščo Živimo in gospodarimo na svoji zemlji (14. 9. 1989), plošča z datumom osamosvojitve in sprejema v ZN (11. 9. 1994), spomenik Rodoljubu osamosvojitvene vojne za Slovenijo (17. 5. 2003), plošča z datumom sprejema v EU (8. 5. 2004). Vsak nov spomenik ali plošča je bil izročen javnosti ob slavnostnem govoru in kulturnem programu.