Akt o ustanovitvi glasila Levstikova pot…
Odločba Ministrstva za kulturo Republike Slovenije o vpisu v razvid medijev…
Predstavitev revije
Revija omogoča kakovostno predstavitev strokovnih vsebin v besedi in sliki. V samih začetkih naše dejavnosti so izhajale posamezne knjižice Levstikove poti, ki so se tržile v okviru popotovanj po Levstikovi poti. Že v knjižici smo objavljali vsebine z območja občin Litija, Šmartno pri Litiji in Trebnje (takoimenovane Levstikove občine), v reviji pa naše projektne vsebine podajamo na bolj poglobljen in strokoven način s poudarkom na raziskovalnih temah.
Prvo knjižico v okviru projektov Levstikove poti smo izdali že leta 1988, ko smo prvič ponatisnili izvirni potopis Frana Levstika Popotovanje od Litije do Čateža. Prve knjige tako v tiskani verziji kot elektronske knjige, objavljene na spletu, pa so začele izhajati leta 1999, ko je izšla knjiga z naslovom Popotovanje po Levstikovi poti. Ponovno smo med drugim ponatisnili Levstikovo popotovanje in prispevek dr. Matjaža Kmecla Popotovanje iz Litije do Čateža in po duhovni zgodovini. V naslednjih letih smo vsebine bogatili in med drugim objavili tudi:
– Bivalna kultura v Litiji in njeni okolici
– Prehrana na Slovenskem
– Šmartno – križišče poti in zgodovine
– Litija – seznam dediščine, kulturnikov in drugih zanimivosti z vidika promocije zgodovine in arhitekture
– Trebnje – seznam dediščine, kulturnikov in drugih zanimivosti z vidika promocije zgodovine in arhitekture
– Zgodovinski pregled vinogradništva na Dolenjskem
– O dolenjskih branjevkah, zgodovini in pomenu za kmečko prebivalstvo
– O Marovški zijalki v Mačjem dolu, ki je pomanjšana kopija Potočke zijalke.
Vsebina revije je posvečena na eni strani prednostno strokovnim predstavitvam zgodovine in dediščine na območju Levstikovih občin in tudi nekoliko širše (Geoss, Grad Bogenšperk in Valvasor…), na drugi strani pa promociji te dediščine, glede na to, da se na to območje vsako leto podaja tudi po več kot 20.000 obiskovalcev.
Naš cilj je objavljati še precej več strokovnih člankov in vsebin, ki so tudi predvidene v obliki idejne zasnove, ki jo predstavljamo v nadaljevanju, vendar pa je to povezano s finančnimi sredstvi, ki v tej ekonomski situaciji, še posebej glede na gospodarsko stanje v lokalnem in regionalnem okolju, žal niso na voljo. Revija je namreč ključni element oziroma orodje, da vsebino projekta »Gremo skupaj … spoznavat dediščino« predstavimo širši javnosti. Ključna ideja projekta »Gremo skupaj … spoznavat dediščino« je kombinacija učenja ob učni poti s hojo kot elementom zdravega načina življenja, hojo ob ogledovanju lepot dediščine, arhitekture, krajine, idr. Gre za izvirno izročilo temeljev, na katerih je bila pravzaprav oblikovana izvirna Levstikova pot.
Naš medij vsebinsko na eni strani temelji na strokovni predstavitvi zgodovine in dediščine na območju Levstikovih občin in tudi nekoliko širše (Geoss, Grad Bogenšperk in Valvasor…), na drugi strani pa ima za cilj promocijo te dediščine, ki je glede na izpričan interes javnosti zelo zanimiva. Da gre za eno najbolj priljubljenih in zanimivih tradicionalnih učnih poti dokazuje dejstvo, da se na to območje vsako leto poda tudi po več kot 20.000 obiskovalcev obenem, turistična obiskanost na letni ravni pa je prav tako med najvišjimi v državi. Slednja je tudi jasno prepoznala vrednost vključenih destinacij, saj je prav ob tej učni in pohodniški poti ena najvišjih frekvenc registrirane kulturne dediščine ter razglašenih spomenikov lokalnega in državnega pomena. Iz tega razloga smo prepričani, da soustvarjamo vsebino, ki je v času prevladujočih negativnih novic in zasičenosti medijskega prostora s senzacionalističnimi pristopi vedno bolj pričakovana in zahtevana s strani bralcev, ki so jim privlačnejše pozitivne plati življenja in preživljanja prostega časa. Vsekakor gre torej za projekt, ki ima velik pomen za uresničevanje pravice do javnega obveščanja in objektivne obveščenosti, ne le za prebivalce Levstikovih občin (Litija, Šmartno pri Litiji in Trebnje), pač pa za prebivalce širšega regionalnega okolja in nenazadnje nacionalne ravni, saj na to območje prihajajo iz vseh koncev Slovenije, pa tudi iz drugih evropskih in celo neevropskih držav, predvsem pa preštevilne obiskovalce, ki se radi vračajo v navedena okolja. Pomen projekta pojasnjujemo v nadaljevanju.
Predvideni projekt »Gremo skupaj … spoznavat dediščino« v svojem bistvu zajema komunikativno zasnovano posredovanje sporočil bralcu – bralca, ki ga pogosto zanima aktivno preživljanje prostega časa, tudi v skrbi za lastno zdravje, pritegne z dodano vrednostjo usmerjanja v koristno preživljanje prostega časa ob aktivnem spoznavanju bogate ponudbe kulturne dediščine, ki je prisotna ob Levstikovi poti. Na ta način je projekt zasnovan v inovativni smeri promocije kulturne dediščine in zdravega načina življenja, kar predstavlja izvirno zasnovan koncept, po katerem povpraševanje skokovito raste.
Projekt predvideva vključevanje strokovno-zgodovinskih vsebin, povezanih z regionalno prisotno kulturno dediščino vseh tipov. Nikakor namreč ne bodo vključeni zgolj spomeniki in registrirane enote nepremične kulturne dediščine, pač pa tudi nesnovna, »živa« dediščina, predvsem prek predstavitve lokalnih in regionalnih ljudskih običajev, obrti, načina življenja, praznovanj in sonaravnega načina življenja, ki postaja vedno bolj iskan. Navedene vsebine v kombinaciji z aktivnim preživljanjem prostega časa predstavljajo vedno bolj iskano kombinacijo informacij, ki jih posamezniki v preobilici sodobne medijske ponudbe vedno težje prepoznajo, zato pa toliko bolj navdušeno sprejemajo. Družbena relevantnost predstavljenih vsebin, kakor so predvidene, je glede na navedeno po našem mnenju tako visoka, da lahko trdimo, da je stopnja aktualnosti projekta med najvišjimi.
Kot izhaja že iz koncepta v času oblikovanja izvirne Levstikove poti je torej zasnova projekta v promociji hoje kot elementu zdravega načina življenja, ob tem pa tudi kot temelju za uživanje v naravi, spoznavanje dediščine, arhitekture, krajine, varovanja okolja, ohranjanje biotske raznolikosti… Temu tradicionalnemu izhodišču smo torej dodali element spoznavanja privlačnosti spomenikov in registriranih enot nepremične kulturne dediščine, pa tudi nesnovne, »žive« dediščine prek strokovne predstavitve lokalnih in regionalnih ljudskih običajev, obrti, načina življenja, praznovanj in sonaravnega načina življenja. V tem oziru predvideni projekt nedvomno prispeva tudi k izpolnjevanju preostalih ciljev, tako zagotavljanja pluralnosti in raznolikosti medijev oz. raznovrstnosti programskih vsebin, kot predvsem tudi k ohranjanju slovenske nacionalne in kulturne identitete ter slovenskega jezika.
Levstikova pot je tradicionalno namreč pojmovana, kot izpričuje delo Frana Levstika Popotovanje od Litije do Čateža, kot kulturno-zgodovinska pot. Potopis kot literarna zvrst je v 19. stoletju pomenil možnost za okvirjenje drugih, ne ravno potopisnih sporočil. Na prvi pogled je potopisec sicer govoril o tem, kar naj bi med potjo videl, v resnici pa je bilo bistveno vse kaj drugega. Pri Levstiku npr. t.i. literarni program. Bil je prepričan, da je Dolenjska najbolj slovenska pokrajina, ker ne meji na prav noben neslovenski svet in tako ne more biti nikakor kulturno ‘okužena’. Zato se mu je zdelo več kot primerno, da med potjo premisli najintimnejši in najzgoščenejši del slovenske kulture – jezik in literaturo. Levstik je v svoj spis vključil svoj slovenski leterarni program, ki nam predstavlja zgodovinsko in motivacijsko dragocenost neprecenljive vrednosti. Tako nam uspe na Levstikovo pot vsako leto pritegniti na tisoče obiskovalcev, največ seveda na množično popotovanje v novembru. Vendar ne gre samo za pohodništvo – ‘dodana vrednost’ je v tem primeru tudi izkaz pripadnosti neki skupnosti in njeni kulturi. Njeni zgodovini, s tem pa tudi njeni sedanjosti in prihodnosti. Levstik je – v današnjem žargonu rečeno – neke vrste peticija, ki jo obiskovalci Levstikove poti podpisujejo s svojo hojo od Litije do Čateža.
Raba materinščine je pri tako maloštevilnem narodu, kot je naš, predvsem moralno vprašanje: ali vidimo v njej tolikšno vrednoto, da se je vredno zanjo kakorkoli truditi. Trubar je bil celo prepričan, da gre za skoraj teološko vprašanje: najvišji Gospod je že vedel, zakaj je ustvaril (tudi) slovenščino; torej je njeno zanemarjanje greh zoper Boga. Podobno Prešeren in še kdo – na različne načine. Šele kasneje – in še posebej danes – je v takšen odnos vstopil pojem statistične pragmatičnosti (o čemer piše že Vraz), celo tržnosti. Potem pa je stvar sprotnih jezikovnih ‘normativcev’, čému pritegnejo: ali trgu ali veri. Levstik, naj spomnimo, je po Trubarjevo trdil, da je ‘jezik narodu vse’, aksiom. Trdimo, da gre za kulturno-zgodovinsko Levstikovo pot.
Prof. dr. Matjaž Kmecl o tem pravi: »Kultura je zelo širok pojem; je vse tisto, kar zmoremo – preprosto in poenostavljeno rečeno – narediti mimo ‘nature’. Zelo razširjeno in uporabljeno je tudi poimenovanje ‘telesna kultura’ za šport. V tem smislu je pohod od Litije do Čateža dejanje telesne kulture na eni in duhovne na drugi strani: pohodniki opravijo že s samo hojo telesnokulturno dejanje, v prav nobenem primeru pa že vse od začetne odločitve do zaključne kulturne prireditve ne obstanejo zunaj zgodovinske, duhovne, literarne, jezikovne kulture. Oboje gre sijajno skupaj, naj kdo pri svoji odločitvi na to pomisli ali pa tudi ne.«
Vse starostne, socialne in na druge načine kategorizirane skupine prebivalstva se vsakodnevno bolj ali manj srečujejo s sodobnimi problemi družbe, med njimi so še posebej socialno razslojenostjo oziroma ekonomsko neenakostjo, nezdravimi življenjskimi navadami, medgeneracijskimi konflikti in družbeno (ne)odgovornostjo v odnosu do duhovnega, socialnega in naravnega okolja. V tem oziru predvideni projekt prispeva tudi k utrjevanju pravne in socialne države ter razvoju izobraževanja in znanosti, kar vse predstavlja enega najpomembnejših ciljev razpisa. Zaradi hitrega civilizacijskega in tehnološkega razvoja se prej navedeni družbeni problemi, še posebej v urbanih okoljih, poglabljajo, naše dosedanje izkušnje pa kažejo, da mnoge probleme lahko rešujemo ali ublažimo njihove posledice v sodelovanju z naravo, v naravnem okolju. Kljub prizadevanjem posameznih interesnih skupin ali NVO je to težje realizirati v neavtentičnih urbanih okoljih. V primeru našega projekta pa gre za nevsiljeno in trajno sodelovanje z vsemi na način, ki omogoča, da bralcem podane ideje nevede zlezejo pod kožo. Z vsebinami v reviji bomo torej na neinvaziven način prispevali h:
– krepitvi zavesti o športnih aktivnostih – rekeracija, hoja za zdravo življenje;
– zmanjšanju občutka socialne razslojenosti in ekonomske neenakosti, ki vrača osebno in družbeno samozavest;
– odvračanju od alkohola in narkotikov z aktivnim življenjem in sodelovanjem z naravo in vcepljanjem bolj zdravih življenjskih navad;
– medgeneracijskemu sodelovanju;
– zavedanju po potrebi lastnega razvoja osebnosti skozi marljivost, doslednost in delavnost;
– večanju družbene odgovornosti vseh družbenih skupin.
Med temeljnimi cilji projekta pa bo tudi spoznanje bralcev, da hoja kot oblika rekreacije ni samo brezglavo tekanje po naravi, temveč gre v našem primeru za inovativne načine ozaveščanja o pomenu ohranjanja kulturne in naravne dediščine in spodbujanja družbene odgovornosti do ohranjanja avtohtonega rastlinstva ter izobraževanje in prenos znanja na mlade generacije prek izobraževalnih vsebin.
Zavod Levstikova pot