2014-09-01 17.50.03Kdor nima taciga kraja, kamur čez zimo hud mraz ne zahaja, ne more nikakor sadja čez zimo ohraniti, ker mu ga hudi mraz kmalo pobere, dostikrat na enkrat v enim dnevu ali v eni noči.

Klet ali shramba za sadje nima pa tudi pregorka biti. Če je pregorka v nji sadje prehitro dozori; torej se tudi dolgo časa hraniti ne da, temuč se mora, de pod škodo ne gre, urno pojesti ali pa poprodati.

To, kako velik hram se mora za sadje napraviti, se po sadju razsodi, več ko je sadja, veči mora shramba zanj biti. Razun tega mora tudi obilo pripravnih predalov ali polic imeti, ktere so po čevlju ali pa po poldrugi čevelj ena od druge napravljene.

Predenj se sadje v imenovano shrambo dene, se mora vse obtolčeno, obtisnjeno ali objedeno, odbrati, drugo pa, potem ko se je po potenju zopet osušilo posameznim po policah lahno eno zraven druziga razstaviti. Če je pa sadje prav žlahtniga plemena, se ne sme sad sadu tišati. Kjer pa v več krajih nimajo tako prostornih shramb, ondi naj po dva ali pa tudi po tri sade na policah eniga verh druziga položijo.

Sadje se mora v hramu nar manj vsak teden enkrat skerbno prebrati, in kar je še semtertje obtišaniga ali ognjitiga, odbrati; zakaj gnjilo sadje kmalo tudi zdravo oskruni, de gnjiti začne.

Pri začetku zime se morajo okna ali druge luknje in špranje, skozi ktere zrak vleče ali sapa v hram piha, zapreti in dobro zamašiti, de mraz vanj ne zaide. Noter in vun grede se morajo clo vrata hitro zapirati, de gorkeji ali mokrotni zrak h sadju ne dojde. Sadje mora vedno enako mero gorkote in mraza imeti; in ravno v tem je prava umetnost in skrivnost sadje dolgo ohraniti.

Pri hujim mrazu se mora sadje iz premerzliga hrama v topleji klet prenesti, ali pa z slamo 6 do 8 palcov na debelo pokriti, de se pred mrazam obvarje.

Žlahtne jabelka in hruške se nar ložej v prostornih skrinjah v ovseni slami ohranijo. Ako jih hoče kdo v daljne kraje poslati, jih mora posameznim v popir zaviti.

Kdor hoče nar bolji sadje jesti, mora čakati, de se dodobriga vleži. Duh in farba mu bosta tega nar bolj razodela, kdaj je sadje popolnama zrelo. Hruške so večidel takrat nar bolji, kader se njih serdica pod palcam vdajati jame. Skorej ravno taka je tudi pri jabelkih. Kdor nemore dočakati, de bi se sadje vležalo do dobriga, bo gotovo tudi dostikrat slabe jabelka in hruške grudil, ktere bi bile prav dobre, če bi jih bil le dalje v meči pustil, dokler bi ne bile popolnama dozorele.

Od druge strani je treba ravno tako paziti, de sadje prezrelo ne postane, če se to pripeti, na enkrat vso dobro slast zgubi. Prezrele jabelka jamejo, ako predolgo leže, znotrej gnjiti, niso dobriga pokusa, hruške pa postanejo močnate in zgubijo vso slast. Vsaka reč ima svoj čas; ravno tako tudi sadje.

Nekterim jabelkam, posebno pa gambovcam (mušanckarjem), se zamore prav prijeten duh nakloniti, če se kake tedne, predenj se jedo, v kako škatlo denejo, in na suho bezgovo cvetje postavijo.

Kutne se morajo, kakor hitro se iz drevesa vzamejo, na solnce djati, dobro obrisati, od druziga sadja odločiti (kterimu duh od kutin škodje) in potem na suh kraj prinesti, in pred ko se da porabiti; zato, ker se ne dajo dolgo časa hraniti, temuč kmalo gnjiti začno.

Vir: Kmetijske in rokodelske novice, 02.07.1845, letnik 3, številka 27
Izvor: Narodna in univerzitetna knjižnica