Mesec: december 2014

Akt o ustanovitvi glasila Levstikova pot

Akt o ustanovitvi glasila Levstikova pot... Odločba Ministrstva za kulturo Republike Slovenije o vpisu v razvid medijev... Predstavitev revije Revija omogoča kakovostno predstavitev strokovnih vsebin v besedi in sliki. V samih začetkih naše dejavnosti so izhajale posamezne knjižice Levstikove poti, ki so se tržile v okviru popotovanj po Levstikovi poti. Že v knjižici smo objavljali vsebine z območja občin Litija, Šmartno pri Litiji in Trebnje (takoimenovane Levstikove občine), v reviji…

Nadaljuj branje...

Jablana koksova oranžna reneta

[caption id="attachment_419" align="alignleft" width="300"] Jablana koksova oranžna reneta[/caption] Jablana je stara odporna sorta. Rast je bujna z gosto krošnjo. Odporna je na spomladanski mraz. Rodnost je redna in obilna. Plodovi so srednje debeli, ploščati proti muhi rahlo koničasti. Kožica je rumeno zelena, pokrita z rdečimi progami. Meso je sočno, topno odličnega sladko kislega okusa. Zori v začetku septembra. V kleti zdrži do decembra, v hladilnici pa do februarja. LOKACIJA ZASADITVE…

Nadaljuj branje...

Jablana šampanjska reneta

[caption id="attachment_415" align="alignleft" width="200"] Jablana šampanjska reneta[/caption] Naključni sejanec, najden okrog leta 1700 v Franciji. Drevo je srednje močne rasti s ploščato do piramidasto krošnjo. Rodni les je kratek. Plod je srednje velik, ploščat ter gladek. Osnovna barva je zelena, pozneje zelenorumena. Včasih dobi nekoliko rdečkastega poprha. Okus je kiselkast, malo aromatičen. Meso je grobozrnato in sočno. Zori od sredine do konca oktobra. Užitna je v februarju in marcu. Je…

Nadaljuj branje...

Jablana baumanova reneta

[caption id="attachment_411" align="alignleft" width="200"] Jablana baumanova reneta[/caption] Prof. van Mons iz Belgije je sorto okrog leta 1800 selekcioniral kot sejanca neznanih staršev. Sorta se je zelo razširila in bila po letu 1900 del standarnega sortimenta. Drevo je zmerno močne rasti, zarodi zgodaj. Plodovi so srednje veliki, ampak na splošno zelo različne velikosti in barve. Pokožica je gladka, malo mastna, rumeno zelene osnovne barve. Pokrovna barva je rdeča do rjavordeče marmorirana,…

Nadaljuj branje...

Jablana jonathan

[caption id="attachment_406" align="alignleft" width="200"] Jablana jonathan[/caption] Sejanec iz Kingstona v zvezni državi New York (ZDA). Prvič je bil opisan leta 1826 in v Evropo prenešen leta 1880. Drevo je šibke do srednje bujne rasti, dobro obraščeno in ima tanke poganjke. Krošnja je razprte oblike. Plodovi so srednje debeli, gladki, preliti s svetleče rdečo barvo. Lenticele niso vpadljive. Meso je drobnozrnato, srednje čvrsto in sočno. Ima prijetno kislino in nežno aromo.…

Nadaljuj branje...

Jablana kanadka

[caption id="attachment_402" align="alignleft" width="200"] Jablana kanadka[/caption] Jablana izvira najverjetneje iz Normandije v Franciji, iz 18. stoletja. Sinonimi so: Kanadska reneta, Pariški rambour in Parizerica. Drevo je močne rasti, z veliko okroglasto krošnjo. Zarodi bolj pozno, potem rodi dobro ter letno. Plodovi so srednje veliki do veliki, ploščate nepravilne oblike in so ob obiranju zelenkasto rumeno obarvani. Na sončni strani so zamolko oranžni. Rebra so zelo dobro vidna.  Meso je fino…

Nadaljuj branje...

Jablana grafenstein

[caption id="attachment_399" align="alignleft" width="250"] Jablana grafenstein[/caption] Gre za zelo staro sorto. Je naključni sejanec iz kraja Gravenstein (Grasten), Danska. Sinonimi: Cvetlični kalvil, Poletni kalvil, Grafenštajn(c). Drevo je močno do zelo močno, srednje obraščeno. Plodovi so neizenačeni, ploščato okrogle oblike, prižasti. Kožica je gladka, barva plodov pa je svetleče ognjeno rdeča in marmorirana, na zeleno rumeni osnovi. Ima sortnotipičen vonj.  Plodovi so občutljivi na grenko pegavost. Meso je rumenozeleno, srednje čvrsto,…

Nadaljuj branje...

Srce Slovenije je boter hruške tepka

Srce Slovenije je boter hruške tepka Srce Slovenije je dom ljudi, ki živijo na območju v obliki srca, utripajočega okoli geometričnega središča Slovenije. Gostoljubje srčnih ljudi in posebnosti srčnega prostora so cilj obiskovalcev, ki na območju od Kamniških Alp do dolenjskih gričev, od obrobja Ljubljane do ravnic ob reki Savi, najdejo nove navdihe za oddih in sprostitev. Srce Slovenije je prostor izzivov in priložnosti za ustvarjanje, samouresničevanje in kakovostno bivanje.…

Nadaljuj branje...

Hruška tepka

[caption id="attachment_388" align="alignleft" width="271"] Hruška tepka[/caption] Tepka zraste do 20 metrov, drevo pa preživi do 200 let. Skorja debla je zelo hrapava, listi pa so suličaste oblike z mrežasto razporejenimi žilami. Cveti v maju in juniju, razmnožuje pa se s sejancem ali cepljenjem na sejance divje hruške. Zaradi naravne odpornosti ne rabi posebnega vzdrževanja. Plod je sočen, okrogel, srednje velik, prva zelen, kasneje rumen. Običajno bogato rodi vsako drugo leto.…

Nadaljuj branje...